Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Papež: svet drvi v brezno uničenja, če se vojne ne končajo

Mojca Masterl Štefanič
Za vas piše:
Mojca Masterl Štefanič
Objava: 17. 02. 2023 / 09:45
Oznake: Cerkev, Dogodek, Papež, Svet
Čas branja: 7 minut
Nazadnje Posodobljeno: 17.02.2023 / 10:37
Ustavi predvajanje Nalaganje
Papež: svet drvi v brezno uničenja, če se vojne ne končajo
Papež s sobrati jezuiti v Južnem Sudanu. FOTO: Vatican Media

Papež: svet drvi v brezno uničenja, če se vojne ne končajo

Papež Frančišek se je med svojim nedavnim apostolskim potovanjem v Kongo in Južni Sudan tradicionalno srečal s tamkajšnjima jezuitskima skupnostima in v pogovorih z afriškimi sobrati delil svojo zaskrbljenost zaradi vojne, se zavzel za sinodalno razpravo o varstvu okolja na tem območju in se izrekel o številnih drugih vprašanjih.

Vojna, krutost nasilja, zaščita naravnih virov, napake v Cerkvi, sanje za Afriko: to je le nekaj tem, ki jih je papež po navedbah spletnega portala Vatican News obravnaval na srečanjih z jezuiti v Demokratični republiki Kongo in Južnem Sudanu. Tovrstna srečanja so postala reden termin na dnevnem redu njegovih apostolskih potovanj.

Ves svet je v vojni, ali se bodo ljudje drznili ustaviti?

2. februarja, na dan posvečenega življenja, se je 82 jezuitov, ki delujejo v Demokratični republiki Kongo, pod vodstvom provinciala p. Rigoberta Kyunguja v Kinšasi na nunciaturi srečalo s svetim očetom. Med njimi je bil tudi p. Donat Bafuidinsoni, škof Inonga.

Ali bo človeštvo imelo pogum, moč ali celo priložnost, da se obrne nazaj? Nenehno sili naprej, naprej, naprej, naravnost proti breznu.

Sveti oče je med pogovorom obravnaval vprašanje poslanstva sprave in pravičnosti - eno od »univerzalnih apostolskih preferenc« Družbe Jezusove. O Demokratični republiki Kongo je papež dejal: »Jasno je, da so vprašanja sporov in frakcijskih razhajanj tu močna. Toda odprimo oči za svet: ves svet je v vojni!« Spomnil je na spopade, ki se dogajajo v Siriji, Jemnu, Mjanmaru, Latinski Ameriki in Ukrajini, ter se vprašal: »Ali bo človeštvo imelo pogum, moč ali celo priložnost, da se obrne nazaj? Nenehno sili naprej, naprej, naprej, naravnost proti breznu.« Papež je priznal, da nima odgovora na to vprašanje, in dodal, da je nekoliko pesimističen.

Osrednji problem: proizvodnja orožja

Danes se res zdi, da je glavni problem proizvodnja orožja, je prepričan papež, ki obžaluje, da ljudje še naprej proizvajajo orožje, medtem ko je »na svetu še vedno toliko lakote«. Iz te katastrofe se bo po njegovem mnenju zelo težko vrniti, ob čemer ni imel v mislih jedrskega orožja. Kljub temu, je nadaljeval, še vedno verjame v poskuse prepričevanja. Kot je zatrdil, moramo kristjani veliko moliti: »Gospod, usmili se nas!«

Papež je spomnil tudi na zgodbe žrtev nasilja in nepredstavljive krutosti ter v nagovoru jezuitom v Južnem Sudanu obsodil »pogansko kulturo vojne«, ki se ukvarja le s tem, koliko orožja kdo ima.

Porečje reke Kongo po Amazonki predstavlja »druga zelena pljuča« Zemlje, ogrožajo pa ga krčenje gozdov, onesnaževanje ter intenzivno in nezakonito izkoriščanje.

Zavezanost k reševanju kongovskega bioma

Sveti oče je premišljeval tudi o okoljskih vprašanjih z vsemi njihovimi gospodarskimi posledicami glede porečja reke Kongo, ki po Amazonki predstavlja »druga zelena pljuča« Zemlje, ogrožajo pa ga krčenje gozdov, onesnaževanje ter intenzivno in nezakonito izkoriščanje.

Na vprašanje o možnosti sinode o tem območju, ki bi bila podobna sinodi o Amazoniji, je papež odgovoril, da takšnega zasedanja ne bo, saj je bila sinoda o Amazoniji »primer« za vsa tovrstna območja na svetu. Štiri »sanje« omenjene sinode, je dejal, bi bilo mogoče uporabiti tudi za bregove Konga. Planetarno ravnovesje je namreč odvisno tudi od zdravja amazonskega in kongovskega bioma.

Obenem, tako papež, bi bilo »dobro, če bi škofovska konferenca sinodalno sodelovala na območni ravni z enakimi merili, ob tem pa bi se nadaljevala razprava, ki bi bila bolj povezana s stvarnostjo države«.

Zairski obred je umetniško delo, bogoslužna in pesniška mojstrovina ...

Cerkev ni multinacionalno podjetje za duhovnost

Ko je papež Frančišek med svojim potovanjem govoril o bogoslužjih, je izrazil spoštovanje do zairskega obreda in ga označil za »umetniško delo, bogoslužno in pesniško mojstrovino …« Po njegovih besedah pri tem ne gre za prilagoditev, temveč za poetično, ustvarjalno resničnost«.

Zatem je znova priklical v spomin podobo Cerkve kot poljske bolnišnice in obsodil »avtoritarnost kot eno najgrših stvari v Cerkvi …, ki nato postane ogledalo družbe, ranjene zaradi posvetnosti in korupcije«. Cerkev namreč »ni multinacionalna duhovna korporacija«, je sveti oče položil na srce svojim sobratom: »Zgledujte se po svetnikih! Zdravite, skrbite za oskrbo ran, ki jih doživlja svet! Služite ljudem!« Opozoril je, da je »beseda 'služiti' zelo ignacijanska«, pri čemer se je skliceval na ustanovitelja jezuitskega reda, sv. Ignacija Lojolskega.

V sproščenem pogovoru s sobrati. FOTO: Vatican Media

Priprave na obletnico nicejskega koncila

Papeža so povprašali tudi o pripravah na 1700. obletnico prvega nicejskega koncila, ki jo bomo obhajali leta 2025. Kot je dejal, so priprave že v teku, v sodelovanju s carigrajskim ekumenskim patriarhom Bartolomejem, da bi to priložnost praznovali »kot bratje«.

Odstopi papežev ne bi smeli postati nekaj običajnega, enako velja za položaj vrhovnega predstojnika jezuitov.

Na vprašanje o možnosti odstopa je papež odgovoril, da po njegovem mnenju odstopi papežev ne bi smeli postati nekaj običajnega: »Benedikt je imel pogum, da je to storil,« je dejal Frančišek, »ker je menil, da zaradi šibkega zdravja ne more nadaljevati«. »Zaenkrat tega nimam na dnevnem redu,« je zatrdil sveti oče in pojasnil: »Po mojem mnenju je papeška služba ad vitam [za vse življenje]. Ne vidim razloga, zakaj ne bi bilo tako.«

Enako velja za položaj vrhovnega predstojnika jezuitov, je dejal papež in dodal, da je glede teh vprašanj »precej konservativen«.

Afrika potrebuje poštene politične voditelje

Papež se je srečal tudi z jezuiti v Južnem Sudanu: 4. februarja je v Džubi nagovoril enajst sobratov, ki delujejo v tej državi, ter p. Kizita Kiyimbo, vrhovnega predstojnika vzhodnoafriške province, ki vključuje Sudan, Južni Sudan, Etiopijo, Ugando, Kenijo in Tanzanijo.

Afrika potrebuje politike, ki so dobri in inteligentni ljudje in lahko pomagajo svojim državam pri rasti.

Sveti oče je z njimi delil svoje sanje, da »mora Afrika rasti« in ne sme biti izkoriščana, kar je izpostavil že novembra lani na spletnem srečanju z afriškimi študenti. Ko se je med pogovorom z jezuiti spomnil tega srečanja, je papež Frančišek dejal: »Navdušen sem bil nad inteligenco teh mladih žensk in moških. Zelo mi je bil všeč njihov način razmišljanja.«

Nadaljeval je, da »Afrika potrebuje takšne politike«: ljudi, ki so dobri, inteligentni in lahko pomagajo svojim državam pri rasti. Predvsem pa Afrika potrebuje »politike, ki ne dovolijo, da bi jih izkrivila korupcija«. Politična korupcija namreč ne pušča prostora za rast države, ampak jo uničuje.

Kanonizacijski postopek za Pedra Arrupeja

Papež je imel priložnost spregovoriti tudi o kanonizacijskem postopku za p. Pedra Arrupeja, nekdanjega vrhovnega predstojnika Družbe Jezusove. Povedal je, da postopek napreduje, »saj je ena od stopenj že zaključena«. Pojasnil je še, da trenutno največjo oviro predstavljajo Arrupejevi obsežni zapisi: »Napisal je ogromno in vse je treba prebrati, kar precej upočasnjuje postopek.«

Za osebno molitev moram tako kot vsakdo drug najti najboljši način, kako jo živeti iz dneva v dan.

Na vprašanje, kako moli sam, je papež Frančišek odgovoril: »Vsak dan seveda obhajam sveto mašo in molim brevir. Vsakdanja bogoslužna molitev ima svojo lastno zgoščenost.« Dodal je, da včasih moli rožni venec, včasih pa moli med premišljevanjem ob evangeljskem odlomku.

»Za osebno molitev moram tako kot vsakdo drug najti najboljši način, kako jo živeti iz dneva v dan.« Dodal je še: »Bojim se pridigarjev, ki pripravljajo abstraktne, teoretične molitve, ki govorijo, govorijo in govorijo, toda s praznimi besedami.« Papež meni, da mora biti »molitev vedno vključujoča«, človek pa mora »moliti potopljen v resničnost«.

Nalaganje
Nazaj na vrh