Papež uradno razglasil sveto leto
Papež uradno razglasil sveto leto
Papež Frančišek je uradno razglasil sveto leto katoliške Cerkve. Pred svetimi vrati v baziliki sv. Petra je minulo soboto višjim duhovnikom štirih velikih papeških bazilik v Rimu ter izbranim kardinalom in nadškofom v Vatikanu izročil t.i. bulo oz. posebej slavnostni razglas. »Izredno sveto leto Božjega usmiljenja« se prične 8. decembra letos, sklenili pa ga bomo 20. novembra 2016. Frančišek je omenjeno pobudo nepričakovano predstavil že 13. marca letos.

Sveto leto naj bi bilo »milostni čas za Cerkev in naj bi pripomoglo k okrepitvi in večji učinkovitosti pričevanja vernikov«, je zapisano v buli, iz katere je eden izmed papeževih sodelavcev v Petrovi baziliki prebral nekaj odlomkov. Papež je ob tem povabil romarje, naj v svetem letu še množičneje obiskujejo Rim in druga romarska središča.
Sveto leto naj bi spodbudilo prenovo vere in je povezano z izrednim odpustkom. Tradicionalno ga obhajamo vsakih 25 let. Redno sveto leto je leta 2000 nazadnje razglasil papež Janez Pavel II. Pravkar oznanjeno sveto leto je tretje izredno sveto leto, odkar je papež Bonifacij VIII. leta 1300 uvedel to možnost.
V središču papeške bule z naslovom »Obličje usmiljenja« je seveda Božje usmiljenje. Verniki naj bi v tem času še pogosteje razmišljali o tem, kako lahko usmiljenje konkretneje živijo. Papež katoličane spodbuja, naj »prebudijo svojo vest, ki pogosto zaspi sredi drame uboštva«.
Frančišek je za odprtje svetega leta izbral 8. december, ker bo takrat minilo natančno 50 let od zaključka drugega vatikanskega cerkvenega zbora (1962-65). Tedaj so bili po papeževih besedah »podrti zidovi, ki so Cerkev vse predolgo ohranjali zaprto v privilegirani trdnjavi«. Iz papeževega zapisa veje tudi upanje v poglobljen dialog z drugimi veroizpovedmi. v judovstvu in islamu usmiljenje prav tako predstavlja eno izmed pomembnejših Božjih lastnosti.
Vodje vatikanskih uradov za različne dele vesoljne Cerkve so v imenu škofov z vseh celin pred baziliko sv. Petra prejeli izvod papeške bule, med njimi pa sta bila tudi nadškofa iz Hongkonga in zahodnoafriške države Benin. En izvod je papež Frančišek izročil predstavniku koptske katoliške Cerkve v Egiptu.
Škofe vesoljne Cerkve je papež v buli spodbudil, naj v času obhajanja svetega leta v svojih, pa tudi drugih cerkvah odprejo »vrata usmiljenja« po zgledu Petrove bazilike in drugih treh papeških bazilik v Rimu. V začetku svetega leta tradicionalno odprejo sveta vrata v baziliki sv. Petra, v lateranski baziliki, baziliki sv. Pavla zunaj obzidja in baziliki sv. Marije Velike.
Frančišek je obenem napovedal, da bo v krajevne Cerkve poslal t.i. misijonarje usmiljenja. Gre za duhovnike, ki jih bo sveti oče pooblastil, da smejo podeliti tudi odpustke za grehe, za katere je sicer pristojno vatikansko sodišče.
Ob razglasitvi svetega leta je sveti oče obhajal tudi slovesno bogoslužje v baziliki sv. Petra. V nagovoru je katoliško Cerkev spodbudil, naj se odločneje sooči z novimi izzivi sedanjega časa. Pomembno je, da »v tem obdobju velikih epohalnih sprememb še bolj goreče oznanjamo znamenja Božje bližine«, je dejal papež Frančišek.
Cerkev se mora znova naučiti, kako se osredotočiti na bistvena vprašanja in ne sme dopustiti, da jo kar koli preusmeri z njene poti. Delovati mora kot znamenje in orodje Božjega usmiljenja, je pojasnil sveti oče, ki je s tem namenom tudi razglasil sveto leto, ki bo posvečeno Božjemu usmiljenju.
Vir: Kathpress
Foto: RV / CTV / splet



