Radio Vatikan in jezuitske revije v različnih svetovnih jezikih so včeraj istočasno objavili 29-stranski, v šestih urah posneti pogovor s papežem Frančiškom, v katerem sveti oče z osupljivo odkritostjo pojasnjuje svoja stališča tudi glede najbolj žgočih tem v vesoljni katoliški Cerkvi. Pogovor s papežem je vodil glavni urednik italijanske revije jezuitskega reda 'Civilta Cattolica', p. Antonio Spadaro DJ. Član omenjenega reda je tudi papež Frančišek.

»Ne moremo se ubadati zgolj z vprašanjem splava, istospolnih zakonov, metodami kontracepcije: to ni prav. O teh stvareh še nisem kaj dosti govoril. In to mi očitajo. Ampak ko govorimo o teh temah, moramo upoštevati kontekst. Saj vendar poznamo cerkvena stališča in tudi jaz sem sin matere Cerkve. Ampak o tem zares ni potrebno govoriti ves čas«, je v pogovoru dejal papež.

Frančišek nasprotuje moralnem obsojanju istospolno usmerjenih v katoliški Cerkvi. V času, ko je vodil škofijo v Buenos Airesu, je prejel številna pisma tamkajšnjih homoseksualcev, ki so čutili, da jih Cerkev obsoja. Ne bi si smeli dovoliti 'duhovnega vmešavanja v osebno življenje', je prepričan papež Frančišek. Vera ima sicer pravico, 'da v služenju ljudem izrazi lastna prepričanja', vendar je Bog ob stvarjenju človeku podaril svobodno voljo. Papež obenem potrdi svojo zvestobo moralnemu nauku katoliške Cerkve.

Cerkev bi se morala pri oznanjevanju ponovno osredotočiti na bistveno; to bi bilo resnično oznanjevanje vere. Potrebno pa ga je 'ponovno uskladiti' z izjavami glede moralnih vprašanj. V nasprotnem primeru 'se bo moralna zgradba Cerkve sesula kot hišica iz kart'.

Frančišek je obenem opozoril, da je s svojo izjavo o istospolni usmerjenosti, ki jo je časnikarjem predstavil ob povratku s svetovnega dneva mladih v Riu de Janeiru, zgolj okrepil stališče, ki ga najdemo v katekizmu katoliške Cerkve. Takrat je Frančišek pritegnil precej pozornosti z izjavo, da istospolno usmerjene osebe dobre volje, ki išče Boga, ne more obsojati.

Nekoč so ga vprašali, ali odobrava homoseksualnost, je v pogovoru nadaljeval papež. Sam je ob tem sogovornika vprašal, ali meni, da Bog na homoseksualca zre z ljubeznijo ali ga zavrača. Frančišek je poudaril, da mora biti vsakokrat v središču oseba.

Papež je v pogovoru za jezuitsko revijo tudi izrazil željo, da bi škofovske konference imele večje pristojnosti v odnosu do Vatikana. 'Zanimivo' je videti pritožbe zaradi pomanjkanja pravovernosti, ki se zbirajo v Rimu. Rimska kurija pa vendarle ne bi smela biti nekakšna 'cenzurna točka'. Tovrstne primere bi morale na kraju samem preiskovati pristojne škofovske konference. Vatikanski uradi so 'službene ustanove' in niso 'avtonomni',je poudaril Frančišek. Nastopati morajo kot posredniki in pomagati krajevnim Cerkvam ali škofovskim konferencam.

Prav tako bi bilo po papeževem mnenju potrebno okrepiti glas žensk v katoliški Cerkvi. »Prostor odločujoče prisotnosti v Cerkvi bi se moral razširiti«, je dejal sveti oče. Katoliška Cerkev je danes postavljena pred izziv, da razmišlja o 'specifičnem prostoru ženske'. To velja predvsem 'tam, kjer se na različnih področjih uveljavlja cerkvena avtoriteta'.

Papež je opozoril, da opaznejša vloga žensk ne pomeni samodejne poti v njihovo duhovniško posvečevanje. Ne smemo spregledati, da imajo ženske drugačno osebnostno strukturo kot moški, meni sveti oče in svari pred 'moškostjo v krilu'. Božja Mati Marija, denimo, je sicer pomembnejša od posameznih škofov, kljub temu pa ne smemo zamenjati funkcije in dostojanstva posameznega položaja. Je pa papež znova pozval k pripravi 'temeljne teologije žensk', ki bi še bolje razjasnila funkcijo žensk znotraj katoliške Cerkve.

Po lastnih besedah nikoli ni sodil k desnemu krilu v katoliški Cerkvi, je pojasnil papež Frančišek. Njegov 'avtoritarni in hitri način' sprejemanja odločitev mu je v času, ko je bil na položaju redovnega predstojnika jezuitov v Argentini, sicer 'prinašal resne probleme in obtožbe, da je pretirano konservativen', je dejal v pogovoru, toda nikoli ni bil 'eden izmed desničarjev'.

Papež v pogovoru še prizna, da je imelo njegovo vodenje na začetku številne pomankljivosti. Na vodilni položaj jezuitskega reda v Argentini je bil poklican v starosti 36 let, kar sam označuje kot 'norost'. V tistem obdobju je v sebi premagoval 'veliko notranjo krizo'. Današnji papež je med leti 1973 in 1980 vodil argentinsko jezuitsko provinco.

Za bralce z znanjem angleškega jezika je celoten pogovor s papežem na voljo na spletni strani angleške jezuitske revije Thinking Faith.

Vir: Kathpress

Foto: splet