Petek, 8. maj

Papež Benedikt XVI. je v petek, 8. maja, prispel v jordansko prestolnico Aman, kjer je začel svoje težko pričakovano 12. apostolsko potovanje izven Italije in prvo v Sveto deželo, s katerim želi kristjane, ki tam živijo, opogumiti in jih potrditi v veri. Mednje je, kot je napovedal sam, prišel kot romar miru v imenu edinega Boga, ki je Oče vseh. Svetega očeta so na letališču pričakali predstavniki cerkvenih in političnih oblasti v Jordaniji, med njimi tudi jordanski kralj Abdulah II. in kraljica Rania, patriarhi, škofje, diplomatski zbor in skupina vernikov.

Papež Benedikt XVI. je v svojem prvem govoru na jordanskih tleh izrazil upanje, da bo njegov obisk pripomogel h gojenju dobrih odnosov med kristjani in muslimani, ki živijo v Jordaniji, ter pripadnikom obeh veroizpovedi pomagal rasti v ljubezni do vsemogočnega in usmiljenega Boga in v bratski ljubezni. Izpostavil je spoštovanje katoliške skupnosti s strani večinoma muslimanske jordanske kraljevine in poudaril, kako pomembna pravica je človekova pravica do verske svobode.

Iz amanskega letališča je Benedikt XVI. odšel v 22 km oddaljeni center Regina Pacis, namenjen rehabilitaciji in družbenemu vključevanju invalidnih oseb, kjer sta ga sprejela latinski patriarh v Jeruzalemu Fouad Twal in vikar latinskega patriarhata za Jordanijo Salim Sayegh, ki je tudi ustanovitelj centra.

Sveti oče je v nagovoru zbranim spregovoril o romanju, molitvi in upanju, ob koncu pa navzoče tudi zaprosil, naj v času njegovega romanja zanj molijo. Gojencem centra Regina Pacis, trenutno jih v njem biva okrog 600, je sveti oče dejal, da se zaveda, da so njihove poti zaznamovane s trpljenjem in preizkušnjami. Izpostavil je Božjo brezpogojno ljubezen, ki vsakemu človeku daje življenje ter kaže na smisel in namen celotnega človeškega življenja. Zbranim mladim je še dejal, da v svojih preizkušnjah in s tem, da stojimo ob strani drugim, zaslutimo bistvo naše človeškosti ter postajamo bolj človeški.

Svetega očeta sta popoldne v svoji palači al-Husseinye sprejela še jordanski kralj Abdulah II. in kraljica Raina, vladarja Hašemitske kraljevine Jordanije, kjer živi 5.720.000 ljudi, od tega le slaba dva odstotka katoličanov. V Jordaniji delujejo štirje škofje, verniki pa se zbirajo v 64. župnijah, v katerih delujejo 103 duhovniki ter približno 260 redovnic in redovnikov. Katoličani vodijo 123 vrtcev, osnovnih in srednjih šol, ki jih obiskuje preko 30 tisoč otrok. Poleg tega duhovniki in redovniki vodijo še dve bolnišnici, kliniko ter več vzgojno-socialnih ustanov. Kraljevino Jordanijo mnogi ocenjujejo kot svetovno voditeljico na področjih spodbujanja medsebojnega razumevanja, strpnosti, zmernosti ter spoštovanja verstev in človekovih pravic.

Sobota, 9. maj

Sveti oče je svoj drugi dan obiska v Sveti deželi začel na gori Nebo, kjer je obiskal baziliko, posvečeno spominu na Mojzesa. Papež, ki je v govoru izpostavil neločljivo vez med Cerkvijo in judovskim narodom, je jude in kristjane pozval k spravi, rekoč, da se mora v pripadnikih obeh veroizpovedi roditi želja za premaganje vseh ovir, ki onemogočajo spravo med njimi, prav tako pa naj judje in kristjani po njegovih besedah stremijo k medsebojnemu spoštovanju ter sodelovanju v službi miru, h kateremu kliče Božja beseda. Svetega očeta so na gori Nebo sprejeli člani reda manjših bratov pod vodstvom generalnega predstojnika Joseja Carballe in kustosa Svete dežele patra Pierbattiste Pizzaballe. Sveti oče je nato izpostavil dolgo tradicijo romanja v svete kraje, ki, kot je dejal, spominja na neločljivo vez med Cerkvijo in judovskim narodom. Od vsega začetka Cerkev v teh krajih v svojem bogoslužju po papeževih besedah spominja na velike like stare zaveze, kar je znamenje njenega globokega vrednotenja edinosti obeh zavez.

Z gore Nebo je sveti oče odšel v 19 km oddaljeno mesto Madaba, kjer je blagoslovil temeljni kamen nove univerze latinskega patriarhata v Jeruzalemu. Izgradnja univerze v Madabi poteka na željo latinskega patriarha v Jeruzalemu Fouada Twala, ki je v Madabi rojen. Pred blagoslovitvijo je sveti oče zbrane nagovoril in izpostavil tri temeljne cilje dobrega izobraževanja: razvijanje sposobnosti in plemenitih drž, s katerimi bodo študenti služili širši družbi, posredovanje znanja in razvijanje ljubezni do resnice, s čimer se poveča vdanost pravim vrednotam in osebni svobodi, ter izostritev kritičnega razmišljanja, ki bo pregnalo nevednost in krivičnost ter premagovalo stare in nove ideologije. Rezultat takega procesa bo univerza, ki bo prostor ne le posredovanja resnice in kulturnih vrednot, temveč tudi prostor razumevanja in dialoga.

Iz Madabe se je sveti oče napotil v Aman, kjer se je pred mošejo kralja Husseina Bina Talala srečal z muslimanskimi verskimi voditelji, s člani diplomatskega zbora in rektorji jordanskih univerz. Še prej pa si je na kratko ogledal muzej o kraljevski dinastiji Hashemita. Papeža Benedikta XVI. je pozdravil princ Ghazi Bin Talal, bratranec sedanjega kralja Abdulaha II., papež pa je v nagovoru zbranim spregovoril o pozitivnem vplivu, ki ga religije lahko dajo družbi, ter zavrnil očitke, da religija v družbi povzroča le ločevanja in napetosti in jo je zato potrebno odstraniti iz javnega prostora. Poudaril je, da si morajo muslimani in kristjani skupaj prizadevati, da bodo prepoznani kot božji častilci ter pričevalci za vse, kar je dobro in resnično, kot zgled pa pokazal na uspešno sodelovanje med muslimani in kristjani v Jordaniji.

Sveti oče je soboto zaključil z večernicami, ki jih je ob navzočnosti duhovnikov, redovnikov in redovnic, semeniščnikov in članov cerkvenih gibanj vodil v grško-melkitski katedrali svetega Jurija v jordanski prestolnici Aman.

Nedelja, 10. maj

Osrednji dogodek tretjega dne papeževega apostolskega potovanja v Sveto deželo je bila sveta maša na mednarodnem stadionu v Amanu v Jordaniji, h kateri se je zbralo nad 30.000 vernikov, patriarhi, nadškofje in škofje z Bližnjega Vzhoda, jeruzalemski patriarh Fouad Twal in princ Ghazi Bin Talat, ki je zastopal jordanskega kralja.

Na začetku homilije je Benedikt XVI. ponovno dejal, da prihaja v Sveto deželo kot romar, v deželo Mojzesa, Elije in Janeza Krstnika, v deželo, v kateri so se izpolnile starodavne obljube o prihodu Mesije, našega Gospoda Jezusa. Ta dežela je priča njegovega oznanjevanja in čudežev, njegove smrti in vstajenja in prihoda Svetega Duha na Cerkev, ki je zakrament obnovljenega in spravljenega človeštva, je dejal sveti oče.

V nadaljevanju je omenil dva pomembna dogodka v Sveti deželi v tem času, namreč svetovni molitveni dan za poklice in leto družine. Družine je spodbudil, naj še bolj postajajo šola molitve in kraj vzgoje za ljubečo službo bližnjim in naj gradijo bolj pravično in bratsko družbo. Močne krščanske družine so v teh deželah velika dediščina, ki so jo prejeli od prejšnjih rodov, je dejal Benedikt XVI. in izrazil upanje, da bi ostale zveste tej dediščini in imele dovolj materialne in moralne podpore pri izvrševanju uslug v korist vse družbe. Posebej je izpostavil vlogo žene v družini in družbi ter dejal, da imajo žene posebno dostojanstvo, poklic in poslanstvo, kar predstavlja pomembno preroško karizmo žena, ki so nosilke ljubezni, graditeljice miru in pobudnice človeškega dostojanstva. Na koncu homilije je sveti oče kristjane v Sveti deželi opogumil, naj v Kristusu, dobrem Pastirju, črpajo novih moči ter pogum za trdnost v veri in ljubezni do najbolj potrebnih in tudi tako gradijo mostove za prihodnje srečevanje različnih narodov in kultur.

Po končani slovesni sveti maši je papež Benedikt XVI. z zbranimi molil opoldansko molitev Raduj se Kraljica nebeška, v nagovoru pa dejal, da je med mašo govoril o preroški karizmi žene kot nosilke ljubezni, učiteljice usmiljenja in graditeljice miru. Najvišji zgled ženskih kreposti je Blažena Devica Marija, Mati usmiljenja in Kraljica miru. Njej je sveti oče izročil prizadevanja za mir s prošnjo, naj vsem mladim, ki danes razmišljajo o svoji prihodnosti, nakloni pogum in moč, da bodo sebe velikodušno izročili Bogu, da bi izvrševali njegovo voljo.

Popoldne je sledil obisk Betanije onkraj Jordana, kraja, povezanega z mnogimi svetopisemski dogodki, kjer je deloval Janez Krstnik in se je tudi odvijalo Jezusovo javno življenje. Sveti oče je blagoslovil temeljna kamna cerkva latinskega in grško-melkitskega obreda, v homiliji pa spregovoril o pomenu temeljnega kamna in zakramentu svetega krsta. Ob koncu homilije je vse spodbudil k rasti v vseh plemenitih držah, ki so zaobjete s pojmom agape, krščanska ljubezen, pozval pa je tudi k dialogu in razumevanju v civilni družbi, še posebej kadar gre za zahtevo lastnih legitimnih pravic. Na Bližnjem vzhodu so kristjani poklicani, da dajo svoj prispevek, ki temelji na Jezusovem zgledu, spravi in miru preko odpuščanja in širokosrčnosti, je še dejal sveti oče.

Ponedeljek, 11. maj

Papež Benedikt XVI. danes odhaja iz Jordanije , naslednja postaja njegovega potovanja po Sveti deželi je Tel Aviv. Tam se bo med drugim srečal z izraelskim predsednikom Shimonom Peresom, popoldne pa še obiskal spomenik Yad Vashem, namenjen spominu žrtvam holokavsta. V Sveti deželi se bo papež mudil do prihodnjega petka, obiskal pa bo še Jeruzalem, Betlehem in Nazaret.