Foto: Vatican Media

Papež Frančišek je med današnjo splošno avdienco v knjižnici apostolske palače nadaljeval s katehezami o molitvi. Tokrat je razmišljal o tem, kakšna naj bo kristjanova molitev. Poudaril je, da molitev zadeva vsakega človeka in se rodi v naši notranjosti in izpostavil, da v krščanski molitvi ni nič podložnega.

»Krščanstvo je iz odnosa z Bogom odpravilo vsakršen 'fevdalen' odnos,« je dejal sveti oče. V dediščini krščanske vere »ni izrazov, kot so podložnost, sužnost ali podrejenost, temveč obstajajo besede, kot so zaveza, prijateljstvo, obljuba, občestvo, bližina«. Krščanska molitev je vez z Bogom, ki ljudem ne želi vlivati strahu.

Molitev je temeljnega pomena za vse ljudi, je pojasnil sveti oče. Verjetno molijo tudi tisti, ki ne pripadajo nobeni veroizpovedi. Poleg tega molitev zadeva celega človeka. Če rečemo, da prihaja iz srca, človekovega jedra, to pomeni, da »molijo čustva, moli razum in moli celo telo«.

Kdor moli, lahko Boga »prosi za vse, mu vse pojasni in pove«. Pri tem ni pomembno, če se v odnosu do Boga počutimo nepopolni. Oče nam bo dal, kar koli ga bomo prosili v Jezusovem imenu, in to na nek način pomeni, da smo »prejeli prazen ček«.

Bog, je današnji nagovor sklenil papež Frančišek, je »kot potrpežljiv oče, kot mati, ki trka na vrata našega srca«. Nikogar ne sili, temveč čaka. Papež je vernike povabil, naj se »v molitvi postavimo v usmiljene Božje roke in začudeni ponavljamo Bogu: ali je mogoče, da Ti poznaš samo ljubezen?« Bog ne pozna sovraštva. Pozna samo ljubezen. To je Bog, h kateremu molimo. To je »žareče jedro vsake krščanske molitve«.