Papež Frančišek je med obiskom v Baltskih državah, natančneje v Latviji, posvaril pred populizmom in vedno navzočo sovražnostjo do tujcev. Znova se pojavlja prepričanje, da je treba »sejati nezaupanje do drugih in s pomočjo statistik dokazovati, kako nam bi šlo bolje, kako bi imeli večjo blaginjo in več varnosti, če bi bili sami«, je sveti oče dejal med včerajšnjim bogoslužjem v latvijskem Marijinem romarskem središču v Agloni.

Nasprotno bi si morali kristjani prizadevati za »univerzalno bratstvo«. Solidarnost ni nikakršen »sprehod ali kratek obisk«, je pojasnil Frančišek. Trpeči in izključeni bi »morali začutiti, da jim trdno in zanesljivo stojimo ob strani, da smo na njihovi strani«. Vsi skupaj smo poklicani, da se »dotaknemo« trpljenja soljudi.

V Marijinem romarskem središču Agloni nedaleč stran od meje z Rusijo, na območju, kjer živi številčna ruska manjšina, je papež zbrane vernike spodbudil tudi k odpuščanju in jih povabil, naj se odpovejo zameram in nezaupanju. Na politični ravni je zgodovina sporov med narodi še vedno »boleče navzoča«, je dejal.

11,2 % »nedržavljanov«

Frančišek je spregovoril tudi o notranjedružbenih sporih glede migrantov in manjšin v Latviji. Kristjani so poklicani drug drugega sprejemati brez diskriminacije. Katoliška cerkev bi morala pokazati, »da smo pripravljeni ubogim pripraviti poseben prostor, padlim pomagati, da znova vstanejo, druge pa sprejemati takšne, kakršni so prišli k nam in stojijo pred nami«.

V Latviji živi okoli 240.000 ljudi - 11,2 % celotnega prebivalstva – kot t.i. »nedržavljani«. Večinoma gre za Ruse, Beloruse in Ukrajince, ki so se priselili še v obdobju Sovjetske zveze. Pridobitev državljanstva zahteva preizkus iz znanja latvijskega jezika in zgodovine, kar predvsem za starejše »nedržavljane« predstavlja veliko oviro.

Latvija ima, podobno kot druge Baltske države, zelo strogo jezikovno politiko. Med drugim lahko zaposlene z »nezadostnim znanjem uradnega jezika v državi« doletijo različni kazenski ukrepi. Učenci na manjšinskih šolah zaradi obveznega znanja latvijskega jezika v povprečju dosegajo nižje učne rezultate. Po mnenju strokovnjakov se omenjeni politični ukrepi niso izkazali za najkoristnejše za vključevanje v tamkajšnjo družbo. Sprejem migrantov v obdobju evropske begunske krize je med drugim naletel na pomisleke tudi zato, ker je med ljudmi še vedno zelo živo priseljevanje industrijskih delavcev v obdobju Sovjetske zveze.

Bazilika v Agloni

Bazilika v Agloni je svetišče, ki že od 19. stoletja dalje privlači vernike z vsega baltskega območja, Belorusije in tudi Rusije. Zaradi čudodelne Marijine podobe, ki jo tamkajšnji verniki globoko častijo, je baročna romarska cerkev na obmorskem območju vzhodne Latvije postala katoliško središče v državi, kjer je sicer dosti številčnejša luteranska Cerkev. Romarsko svetišče v Agloni je bilo zgrajeno med leti 1768 in 1780. Septembra 1993 ga je obiskal tudi papež Janez Pavel II.

Z včerajšnjim bogoslužjem se je sklenil enodnevni Frančiškov obisk v Latviji, danes pa ga gosti estonska prestolnica Talin.

Vir: Kathpress / Radio Vatikan
Foto: Vatican Media