Papež Frančišek je v petek tradicionalno sprejel zaposlene v rimski kuriji in jim voščil ob prihajajočih božičnih praznikih. V nagovoru je spregovoril o bridkostih, ki prizadevajo človeštvo in Cerkev ter o radostih, ki nam jih daje Bog. Znova je ostro obsodil sleherno obliko zlorabe v Cerkvi in družbi nasploh ter zbrane pozval k odločnemu boju proti zlorabam. Poudaril je, da si bo Cerkev še naprej prizadevala za sodni pregon vseh, ki bodo obtoženi tovrstnih dejanj, tistim, ki zlorabljajo mladoletne, pa je rekel: »Spreobrnite se in izročite se človeški roki pravice ter se pripravite na Božjo roko pravice!«

Cerkev ne bo nobenega takšnih primerov nikoli »podcenjevala ali poskušala pomesti pod preprogo«, je zatrdil papež in poudaril: »Očitno je, da so v preteklosti nekateri odgovorni zaradi lahkomiselnosti, nezaupljivosti, nepripravljenosti, neizkušenosti ali zaradi duhovne in človeške plitkosti številne primere obravnavali brez dolžne resnosti in nujnosti. To se ne sme nikoli več zgoditi.«

Cerkev je postavljena pred težko nalogo, da prepozna prave primere zlorab

Cerkev pa se ne bo sama ukvarjala s področji, na katerih je odpovedala, je nadaljeval sveti oče. Srečanja predsednikov škofovskih konferenc na temo spolnih zlorab, predvidenega prihodnjega februarja v Vatikanu, se bodo udeležili tudi izvedenci, ki bodo zbranim pomagali pri iskanju poti, kako zaščititi otroke ter kako izboljšati vzgojo in izobraževanje o tem vprašanju v bogoslovnih semeniščih in pri drugih cerkvenih sodelavcih. Cerkev je postavljena »pred težko nalogo, da prepozna prave primere in jih loči od lažnih, obtožb od obrekovanja, tihe jeze od namigovanja, govoric od opravljanja«.

Zlorabe se ne tičejo zgolj Cerkve, temveč celotne družbe. V tem kontekstu je papež opozoril na gonjo proti nekaterim medijskim delavcem, obtoženim, da zanemarjajo veliko večino primerov zlorab, ki jih niso zagrešili duhovniki, in svetu predstavljajo napačno podobo, da se zlorabe dogajajo le v Katoliški cerkvi. Papež se, kot je poudaril, osebno zahvaljuje vsem tistim medijskim delavcem, ki so o vsakem posameznem primeru poročali objektivno, razkrinkali storilce in dali glas žrtvam. Cerkev je spodbudil, naj o zlorabi ne molči, tudi če bi šlo za en sam primer, temveč naj o tem objektivno spregovori. Resnice namreč ne smemo prikrivati.

Papež je spregovoril tudi o nezvestobi tistih, ki izdajo svojo poklicanost, svoje posvečenje Bogu in Cerkvi: »Dolžnost vsakega izmed nas je, da se borimo proti duhovni pokvarjenosti, ki je hujša od padca grešnika. To je lagodna in samozadostna slepota, ki skuša opravičiti vsako ravnanje: varanje, obrekovanje, sebičnost in druge prefinjene oblike samovšečnosti.«

Uspehi reforme rimske kurije

V več kot polurnem nagovoru, ki ga sodelavci rimske kurije vsako leto z napetostjo pričakujejo, je papež izrekel tudi pohvalo dosedanjim uspehom reforme kurije. Med drugim je omenil večjo preglednost pri gospodarskih in finančnih vprašanjih, delo vatikanskega tožilstva, dobre poslovne rezultate vatikanske banke in nedavno sprejeti novi statut Vatikanske države.

Med pozitivne dogodke Cerkve v iztekajočem se letu je Frančišek uvrstil »uspešen izid« sinode o mladih v letošnjem oktobru, številne nove blažene in svetnike, med katerimi je posebej izpostavil 19 alžirskih mučencev, ter veliko število krstov, ki prispevajo k pomlajanju Cerkve.

Zahvala duhovnikom

Sveti oče se je posebej zahvalil številnim župnikom po svetu, »ki Božjemu ljudstvu vsak dan nudijo dober zgled«. Ljudem so blizu in vodijo »preprosto življenje v veri, gorečnosti, svetosti in ljubezni do bližnjega«. Mediji jih ne opazijo; toda brez njih bi »v Cerkvi vladala tema«.

Kritika nasilja in zavračanja

Papež je nekaj besed namenil tudi političnemu položaju v svetu, predvsem zavračanju beguncev »zaradi strahu in predsodkov«: Veliko ljudi je prisiljenih zapustiti domovino in tvegati življenje, »pa naletijo na zaprta vrata ter na svoje človeške brate in sestre, zaposlene z osvajanjem politike in oblasti«. Obenem je izrekel pohvalo številnim »Samarijanom« - mladim, družinam, vernikom in človekoljubnim organizacijam -, ki si prizadevajo za pomoč bližnjemu.

Med bridkostmi sveta je omenil še lakoto in pomanjkanje vode, pa nasilje nad slabotnimi in ženskami: »Koliko oseb in koliko otrok vsak dan umre zaradi pomanjkanja vode, hrane in zdravil!« Ostro je obsodil »napovedane in nenapovedane vojne«, nasilje in sistematično mučenje na policijskih postajah, zaporih in v begunskih taboriščih v različnih predelih sveta.

»Nova doba krščanskih mučencev«

V luči vse hujšega preganjanja kristjanov po svetu je papež spregovoril o »novi dobi krščanskih mučencev«: »Zdi se, da se kruto in strašno preganjanje v rimskem cesarstvu še ni končalo.« Vedno znova se rojevajo novi Neroni, ki morijo vernike samo zaradi njihove vere v Kristusa. Nastajajo nove skrajniške skupine, katerih tarča so cerkve, bogoslužni prostori, posvečeni služabniki in preprosti verniki. Toliko bolj hvale vredno je torej, da mnogi kristjani svoje vere ne tajijo in postanejo celo »usmiljeni Samarijani«.

Vir: Kathpress / Radio Vatikan
Foto: Vatican Media