Papež Frančišek je v prvem pogovoru za kitajski časnik Kitajsko označil kot narod velike kulture, kitajski narod pa je po njegovih besedah na upanja polni poti. Za hongkonški Asia Times je sveti oče spregovoril tudi o strahovih pred prehitrim vzponom te velike azijske države ter pozval k odprtemu dialogu mednarodnih sil s Pekingom. »Zahod, Vzhod in Kitajska so vsi dovolj sposobni in dovolj močni, da vzpostavijo ravnotežje in mir«, je dejal Frančišek v pogovoru, ki so ga objavili tudi v Vatikanu.



Ne bi se smeli ukvarjati z vprašanjem, »kako razdeliti torto«, kot na jaltski konferenci leta 1945, je prepričan Frančišek. Dialoga ne smemo razumeti kot nekaj, kar je samo sebi namen, prav tako pa se v njem ne bi smeli skrivati prikriti motivi za kulturno kolonizacijo drugih narodov.

Glede Evrope je Frančišek dejal, da se je celina iz »matere Evrope« prelevila v »babico Evropo«, vendarle pa je izrazil upanje, da bo Evropa našla pot k svoji nekdanji vlogi. Od Kitajske naša celina dobiva veliko; ta izmenjava pa mora biti nujno v službi miru.

Papež je na vprašanja za kitajski časnik prvikrat odgovarjal ob kitajskem novem letu. V »letu opice« je Frančišek izrekel prisrčna voščila tudi tamkajšnjemu predsedniku Xi Jinpingu in vsem Kitajcem. Ob tem je pojasnil, kako je že kot mladenič občudoval Kitajsko zaradi njene starodavne kulture in modrosti njenih naukov. Katoliška Cerkev to kulturo izredno spoštuje in jo je pripravljena tudi sprejeti.

Zapletenih odnosov med državo in Cerkvijo papež v pogovoru ni omenjal; prav tako ni spregovoril o stanju človekovih pravic v državi. Posredno pa je izrekel kritiko politiki enega otroka, ki so jo na Kitajskem sicer nedavno odpravili. Kitajski narod je še spodbudil, naj si na zatiska oči pred človeškimi in okoljskimi katastrofami industrializacije.



Vatikan pa je medtem po ugibanjih italijanskih medijev potrdil, da je v dialogu z Ljudsko republiko Kitajsko. »Obstajajo stiki in ti se odvijajo po načrtu«, je na torkovi tiskovni konferenci v Vatikanu pojasnil tiskovni predstavnik p. Federico Lombardi. Pogovori se vršijo tako v Vatikanu kot na Kitajskem, o njihovi vsebini pa p. Lombardi zaenkrat ni dajal izjav. Prav tako ni odgovoril na vprašanje, ali gre pri tem zgolj za težave pri imenovanju novih škofov. »Pogovori so namenjeni bilateralnim vprašanjem«, je dejal vatikanski tiskovni predstavnik.

Med Pekingom in Vatikanom od leta 1951 ni vzpostavljenih diplomatskih odnosov. Po številnih neuspešnih poskusih je papež Benedikt XVI. leta 2007 z odprtim pismom kitajskim katoličanom, v katerem je političnemu vodstvu ponudil dialog, znova poskrbel, da so se stvari začele premikati. Papež Frančišek je v času svojega pontifikata te stike še spodbujal.

Najspornejše vprašanje pri tem je imenovanje škofov, za katerega je v katoliški Cerkvi zadolžen papež, Peking pa to označuje kot »vmešavanje v notranje zadeve«. Državne oblasti vedno znova imenujejo svoje kandidate brez privoljenja Vatikana, tudi ob izrecnih opozorilih s strani Svetega sedeža. V zadnjem času pa je prišlo do nekaterih vzajemnih škofovskih imenovanj, in tudi kandidati, ki so jih izbrale oblasti, so medtem že prejeli blagoslov svetega očeta.

Mnogi opazovalci po zaključenem januarskem krogu pogovorov predvidevajo, da bi Vatikan in Kitajska lahko še v letošnjem letu izmenjala veleposlanika. Problem škofovskih imenovanj bi lahko rešili tako, da bi Peking pred imenovanjem papežu predložil seznam po njihovem mnenju ustreznih kandidatov.

Napredek v dialogu s Kitajsko v Vatikanu pripisujejo predvsem zdajšnjemu državnemu tajniku kardinalu Pietru Parolinu, ki je kot vatikanski zunanji minister v času pontifikata Benedikta XVI. vodil pogajanja s kitajskimi oblastmi in si močno prizadeval za njihovo krepitev.

Kardinal Parolin je v teh dneh na obisku v Sloveniji.

Vir: Kathpress
Foto: splet / arhiv Družine (T.S.)