Papež Frančišek vztraja pri novostih, ki jih je vpeljal pri prevajanju bogoslužnih besedil, obenem pa zavrača kritične pripombe na ta račun. V odprtem pismu, ki ga je Vatikan objavil v nedeljo, se sveti oče obrača na prefekta Kongregacije za bogoslužje, kardinala Roberta Saraha, in znova poudarja, da naj bi krajevne škofovske konference odslej nosile večjo odgovornost. To je Frančišek napovedal že v letošnjem septembru z objavo dokumenta »Magnum principium« (Pomembno načelo), ki je v veljavo stopil z mesecem oktobrom. Kasneje se je na svetovnem spletu pojavil komentar kardinala Saraha, v katerem prefekt Kongregacije za bogoslužje nasprotuje papeževim načrtom za reformo.



Papež v pismu konkretno poudarja, da bo odločanje o primernih prevodih bogoslužnih besedil (»fideliter«) odslej v rokah škofovskih konferenc, ki pa bodo v dialogu s Svetim sedežem. To velja predvsem za najpomembnejša bogoslužna besedila, denimo izpoved vere ali molitev Očenaš. Pri prevodih je treba posebej upoštevati tri vidike: zvestobo latinskemu izvirniku, posebnosti ciljnega jezika in razumljivost prevoda za ciljno skupnino.

Papež v pismu po lastnih navedbah ne odgovarja na »komentar« novega dokumenta, ki je po njegovi objavi zaokrožil po svetovnem spletu. Ta komentar naj bi zmotno pripisali kardinalu Sarahu. Frančišek prosi, naj bo njegov odgovor objavljen na ustreznih spletnih straneh, dostopen pa naj bo vsem škofovskim konferencam ter vsem članom in svetovalcem Kongregacije za bogoslužje.

Kardinal Sarah je papežev dokument »Magnum Principium« komentiral z besedami, da je »dokončna avtoriteta« v vprašanjih prevoda bogoslužnih besedil še naprej v rokah kongregacije, ki bo tudi v prihodnje potrjevala nove prevode oziroma imela pravico veta, če predlogi prevodov ne bodo dovolj zvesti izvirniku. »Magnum Principium« torej po mnenju kardinala Saraha ni nič drugega kot pojasnilo in spodbuda za boljše sodelovanje Svetega sedeža z narodnimi škofovskimi konferencami.

Z odlokom, veljavnim od začetka oktobra, je papež natančneje določil predvsem Kanon 838 cerkvenega prava za ureditev bogoslužja v katoliški Cerkvi. Za prevajanje bogoslužnih besedil so odslej pristojne predvsem škofovske konference, Vatikan pa bo prevode le potrdil in alternativnih prevodov ne bo izdajal. Papež Frančišek v odprtem pismu znova poudarja, da morata obe strani sodelovati v dialogu in v spoštovanju pristojnosti drugega.

Vatikan je doslej bolj posegal v prevode, kar je postalo že nekaj običajnega. To se je zgodilo predvsem po navodilih »Liturgiam authenticam« iz leta 2001, ki zahtevajo skoraj dobesedni prevod bogoslužnih besedil iz latinščine. Na številnih jezikovnih področjih je to povzročalo težave, ker so bile molitve v deželnem jeziku nerodne in pogosto ljudem nerazumljive.

Vir: Kathpress
Foto: arhiv Družine (T.S.)