Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Papež: življenje in zdravje sta enako temeljni vrednoti

Mojca Masterl Štefanič
Za vas piše:
Mojca Masterl Štefanič
Objava: 28. 09. 2021 / 10:22
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 28.09.2021 / 10:29
Ustavi predvajanje Nalaganje
Papež: življenje in zdravje sta enako temeljni vrednoti
Papež se je srečal z udeleženci zasedanja Papeške akademije za življenje FOTO: Vatican Media

Papež: življenje in zdravje sta enako temeljni vrednoti

V Vatikanu med 27. in 29. septembrom zasedajo člani Papeške akademije za življenje, ki so se v sklopu tokratne skupščine srečali tudi s papežem Frančiškom.

Tema generalnega zasedanja omenjene akademije je »Javno zdravje z globalnega vidika. Epidemija, bioetika, prihodnost«, papež pa je v nagovoru zbranim udeležencem poudaril, poroča Radio Vatikan, da sta življenje in zdravje za vse enako temeljni vrednoti, ki temeljita na neodtujljivem dostojanstvu človeške osebe.

Epidemija je še povečala odmev krika tako zemlje kot revežev in pred tem dvojnim krikom ne moremo biti gluhi, moramo mu prisluhniti.

Tema zasedanja Papeške akademije za življenje, ki obravnava javno zdravje z vidika globalizacije, je po papeževih besedah zelo aktualna, saj je epidemija še povečala odmev krika tako zemlje kot revežev in »pred tem dvojnim krikom ne moremo biti gluhi, moramo mu prisluhniti,« je poudaril sveti oče.

Preučitev številnih resnih vprašanj, ki so se pojavila v zadnjih dveh letih, po papežih besedah nikakor ni lahka naloga. Treba je »mirno razmisliti, da bi poglobljeno proučili, kaj se je zgodilo, in videli pot v boljšo prihodnost za vse«. Hujša od te krize je le drama, da bi jo zapravili, je posvaril in člane akademije spodbudil, naj pozorno prisluhnejo razmeram, da bi lahko »spodbudili resnično in pravo spreobrnjenje ter sprejeli konkretne odločitve za boljši izhod iz krize«. Razmislek o globalni etiki je dragocen: »Obzorje javnega zdravja namreč omogoča, da se osredinimo na vidike, ki so pomembni za sobivanje človeške družine in krepitev tkiva družbenega prijateljstva.«

Medsebojna povezanost in soodvisnost

Kriza epidemije je pokazala, kako globoka je soodvisnost tako med nami kot med človeško družino in skupnim domom, je nadaljeval papež. Družbe, predvsem na Zahodu, na to medsebojno povezanost pozabljajo. Ta je še posebej pomembna na področju zdravja, saj zdravja in bolezni ne določajo le naravni procesi, temveč tudi družbeno življenje. Papež je spomnil na uničujoči vpliv nekaterih bolezni, kot sta malarija in tuberkoloza, ter poudaril, da slabe higienske razmere vsako leto povzročijo na milijone smrti po svetu, ki bi se jim lahko izognili.

Prevzeti odgovornost tudi za druge

Po mnenju svetega očeta bi morali biti v sedanjih razmerah pozornejši na ranljivost in vsakdanje življenje v pomanjkanju, saj bomo le tako lahko prevzeli odgovornost za resne razmere, v katerih živijo drugi in za katere se doslej nismo kaj dosti zanimali. Naučili se bomo, da svojih prednostnih nalog ne smemo prenašati na ljudi, ki živijo na drugih celinah. Upoštevanje zdravja v njegovih številnih razsežnostih in na globalni ravni namreč »pomaga razumeti in prevzeti odgovornost za medsebojno povezanost pojavov«.

Tveganje novih epidemij bo tudi v prihodnosti predstavljalo grožnjo.

Oblikovati globalno upravljanje zdravja vseh prebivalcev planeta

Papež je poudaril, da »sta življenje in zdravje za vse enako temeljni vrednoti, ki temeljita na neodtujljivem dostojanstvu človeške osebe. Če pa tej trditvi ne sledi ustrezno prizadevanje za premagovanje neenakosti, dejansko sprejmemo bolečo resničnost, da vsa življenja niso enaka in da zdravje ni varovano za vse na enak način.« Zato sveti oče izraža podporo tistim mednarodnim pobudam, katerih cilj je »oblikovanje globalnega upravljanja za zdravje vseh prebivalcev planeta, sklopa jasnih in usklajenih pravil na mednarodni ravni, ki spoštujejo človekovo dostojanstvo.« Tveganje novih epidemij bo namreč tudi v prihodnosti predstavljalo grožnjo, je prepričan papež Frančišek.

Splav in evtanazija sta postala »normalen« način reševanja problemov

Papež je znova izpostavil, da smo v današnjem svetu »žrtve kulture odmetavanj«, pri čemer je mislil na nezaželene otroke in zakonodaje o splavu, opozoril pa je tudi na problematiko ostarelih, ki so prav tako »odpadni material, ker niso uporabni«. Marsikje obstaja »zakon o skriti evtanaziji«, ko zdravstveni sistemi varčujejo z zdravili, ker so draga, kar pomeni skrajšanje življenja starejših ljudi. S tem pa, poudarja papež, zanikamo upanje: »Upanje otrok, ki nam prinašajo življenje, ki nas ohranja, in upanje, ki je v koreninah, ki nam jih dajejo starejši. Oboje odmetavamo.« In po tej poti po papeževem mnenju nikakor ne bi smeli stopati.

Nalaganje
Nazaj na vrh