Papež Frančišek je spomnil na spravno izjavo med katoličani in pravoslavnimi pred 50 leti. Kot je dejal med včerajšnjo opoldansko molitvijo angelovega češčenja na Trgu sv. Petra v Vatikanu, je bil s tem omogočen dialog v duhu ljubezni in resnice.



»Ni pristne poti k edinosti, če ne bomo Boga in drug drugega prosili za odpuščanje grehov ločitve«, je dejal Frančišek. Ljudi na Trgu sv. Petra je prosil, naj v svoje molitve vključijo ekumenskega patriarha Bartolomeja I. in druge pravoslavne voditelje.

Frančišek je že pred tednom dni v poslanici ob osrednjem prazniku pravoslavja, godu sv. Andreja, pojasnil, kako med katoličani in pravoslavnimi ni več nepremostljivih razlik. Pot do celovite evharistične edinosti bi lahko dosegli z molitvijo, dialogom in s čistimi srci, je sveti oče zapisal v pozdravnem pismu patriarhu Bartolomeju I. S spravno izjavo iz leta 1965 sta Cerkvi ukrepali po Jezusovih besedah, s katerimi izraža pričakovanje o enotni Cerkvi, je pojasnil papež. Odtlej je ekumenizem močno napredoval.

7. decembra 1965 sta tedanji ekumenski patriarh Atenagora I. in papež Pavel VI. preklicala medsebojna izobčenja rimske in konstantinopelske Cerkve iz leta 1054. Njuno dejanje velja za mejnik ekumenizma, dokument pa sta podpisala dan po zaključku drugega vatikanskega cerkvenega zbora.

V nagovoru med opoldansko molitvijo je papež še pozval udeležence podnebne konference v Parizu, naj trenutna pogajanja tudi uspešno zaključijo. Odgovorni, ki zasedajo v francoski prestolnici, se morajo vprašati, kakšen svet želijo zapustiti prihodnjim rodovom. V boju proti podnebnim spremembam se ne bi smeli ustrašiti nobenega napora. Obenem bi morale države združeno ukrepati tudi proti revščini.

»Molimo, da Sveti Duh razsvetli vse tiste, katerih naloga je sprejeti tako pomembne odločitve in jim da pogum, da bodo imeli kot merilo izbire vedno »večje dobro za celotno človeško družino«, je nagovor zaključil papež.

Vir: Kathpress
Foto: splet