Kardinal Raymond Leo Burke je v pogovoru za medije minuli konec tedna dejal, da je papež sicer najvišja avtoriteta v Cerkvi, ker pa njegova pristojnost izhaja iz Božje postave, so verniki dolžni zavrniti njegove nauke, če ti niso v skladu s postavo. »V skladu s Svetim pismom in cerkvenim izročilom Petrov naslednik uživa vesoljno avtoriteto pri vseh vernikih,« je kardinal dejal ob robu konference, na kateri so udeleženci razpravljali o zmedi znotraj Katoliške cerkve.



»Ker ta avtoriteta prihaja neposredno od Boga, je seveda omejena z naravnimi zakoni in Božjo postavo,« je pojasnil Burke, »ti pa so izrazi večne in nespremenljive resnice ter dobrote, ki izhajata iz Boga, se v polnosti razodevata v Kristusu in ju je Cerkev neprekinjeno posredovala Božjemu ljudstvu.« Kardinal Burke je prepričan, da vsakršna razlaga cerkvenega nauka ali prakse, ki ni v skladu z Božjim razodetjem, kakršnega vsebujeta Sveto pismo in cerkveno izročilo, ne more biti pristni navdih apostolskega ali petrinskega služenja in mora biti s strani vernikov zavrnjena.

Kardinal Burke se je 7. aprila udeležil konference v italijanski prestolnici z naslovom »Cerkev, kam greš?«, organizirane tudi v čast pokojnega kardinala Carla Caffarre, upokojenega bolonjskega nadškofa, ki je umrl 6. septembra lani. Podnaslov srečanja je vseboval besede pokojnega kardinala iz enega njegovih zadnjih pogovorov za medije: »Le slepi bi lahko zanikali, da danes v Cerkvi vlada zmeda.« Konference so se med drugim udeležili še kardinal Walter Brandmüller, škof Athanasius Schneider, filozof Marcello Pera, profesorja Renzo Puccetti in Valerio Gigliotti, ter časnikarka Francesca Romana Poleggi.

Udeleženci so med drugim razpravljali o vprašanjih glede cerkvenega nauka o spolni morali, o vprašanju vesti in pojmu »razločevanja« ter o mejah papeške avtoritete in nezmotljivosti, ki po cerkvenem nauku velja le v primerih določenih javnih izjav o veri in morali.

Kardinal Burke je predstavil daljši govor na temo papeških pristojnosti in njihovih meja. Spregovoril je tudi o tem, kakšna je po njegovem mnenju vloga škofa in vernikov, če se zdi, da je papež te meje prekoračil. Burke je pojasnil, da medtem ko tako papež kot škofje skrbijo za vesoljno Cerkev, je papež edini, »ki ima polno pristojnost, da lahko učinkovito varuje in oznanja edinost vesoljne Cerkve«. »Jasno je, da je polnost pristojnosti dana od samega Kristusa in ne po človeški moči, zato jo lahko papež udejanja le v pokorščini Kristusu,« meni kardinal.

Po Burkovih besedah je ideja »polne pristojnosti« natančno določena že od samih začetkov Cerkve in razumljivo je, da rimski škof določenih stvari ne sme početi. »Papež, recimo, ne sme ugovarjati apostolski veri. Še več, v dobro Cerkve mora svojo oblast udejanjati varčno in z neizmerno preudarnostjo.«

Na vprašanje, kako naj se papeža opozori, če prestopi meje svojih pristojnosti, je Burke navedel dva koraka, ki ju imenuje »kratek in začasen odgovor, utemeljen na naravnih zakonih, evangelijih in kanoničnem izročilu«. Najprej, je dejal, »je treba popravek domnevne napake ali opustitev dolžnosti nasloviti neposredno na papeža; nato pa, če nadaljuje s svojim početjem ali se ne odzove na opozorilo, ga je treba opozoriti tudi javno«. Papež je namreč – kot vsi verniki – »poslušen Božji besedi in katoliški veri ter porok cerkvene pokorščine, v tem smislu pa tudi servus servorum [služabnik služabnikov]«.

Kardinal Burke meni, da morajo verni katoličani vedno učiti in zagovarjati polnost pristojnosti, ki jo je Kristus zaupal svojemu nasledniku na zemlji. Istočasno pa morajo učiti in zagovarjati pristojnost »znotraj cerkvenega nauka in obrambe Cerkve kot skrivnostnega telesa Jezusa Kristusa«.

Ob sklepu zasedanja so udeleženci v skupni izjavi zapisali, da razpravo o prejemanju zakramentov za znova civilno poročene zakonce ocenjujejo kot nevarnost za vero in edinost Cerkve. Kdor ob veljavnem cerkvenem zakoniku sklene nov, civilni zakon, se znajde v »objektivnem nasprotju z Božjo postavo« in ne more prejemati zakramentov.

Vir: CNA / Kathpress
Foto: splet / Wikipedia

Preberite tudi:

Kardinali želijo natančnejša pojasnila glede Radosti ljubezni

Pismo papežu so podpisali kardinali Caffara, Burke, Meisner in Brandmüller.




Le še trije »dvomeči« kardinali

V starosti 83 let je umrl upokojeni kölnski nadškof kardinal Joachim Meisner.




»Frančišek ne more nasprotovati Janezu Pavlu II.«

Nadškof Chaput: za razlago posinodalne spodbude »Radost ljubezni« je merodajen evangelij.