Papež Benedikt XVI. je med tradicionalnim križevim potom v Koloseju na letošnji veliki petek izrazil globoko zaskrbljenost zaradi negativnih posledic gospodarske krize na družine. Številne družine so namreč ob tem izpostavljene dodatnim bremenom, čeprav je njihov vsakdan že brez tega ‘težaven in naporen’. Potrebno pa je premagati vse nesporazume, napetosti in skrbi za prihodnost otrok in križev pot velja kot vabilo družinam, naj se ‘ozrejo v križanega Jezusa in v njem črpajo moč za premagovanje svojih težav’.

Kot poroča avstrijska katoliška agencija Kathpress, je Benedikt XVI. ob navzočnosti več deset tisoč romarjev doživeto slavje pričel z molitvijo v soju neštetih sveč in bakel. Premišljevanja ob štirinajstih postajah križevega pota so bila letos namenjena družini, v molitvah pa so se se verniki med drugim spominjali tudi ločenih parov in staršev, ki so v vojnah ali pa v terorističnih napadih izgubili svoje sinove in hčere. Molili so tudi za splavljene otroke.

Veliki leseni križ je med premišljevanji in molitvijo sprva nosil
kardinalvikar Agostino Vallini, papežev namestnik v rimski škofiji, kasneje pa so posamezne postaje križevega pota vodile družine iz Italije, Peruja, Irske in Burkine Faso ter dva redovnika iz Svete dežele. Ob zaključku so križ predali Benediktu XVI., ki ga je visoko dvignjenega predstavil množici zbranih vernikov. Papež je slovesnost spremljal iz pavilijona na Palatinskem griču.

Pred molitvijo križevega pota je Benedikt XVI. v baziliki sv. Petra obhajal tudi bogoslužje velikega petka v spomin na Jezusovo trpljenje in smrt. V središču obredov, ki so potekali v tišini in zbranosti, je bilo češčenje križa. V Petrovi baziliki so se zbrali številni kardinali in škofje, pa tudi diplomati, ki so akreditirani pri Svetem sedežu.
Nagovor je ob tej priložnosti tradicionalno pripravil papeški pridigar p. Raniero Cantalamessa. Kot je dejal, je spominjanje Jezusove smrti precej več kot le spomin na dogodek izpred dva tisoč let. Človek ni zgolj pasivni opazovalec, pač pa ‘igralec’, saj skuša doumeti in pobožno sprejeti smisel te skrivnosti. Kljub smrti je Kristus tudi na veliki petek prisoten kot živo bitje, po čemer se tudi razlikuje od drugih velikih pokojnikov v zgodovini. Pri tem pa nikakor ne gre za protislovje zgodovinske resnice, da vsak dogodek lahko doživimo le enkrat. Kar je bilo enkratnega v zgodovini, se zdaj obnavlja z obhajanjem zakramentov v srcih vernikov, je poudaril p. Cantalamessa in pojasnil, da je za nas, ki dogodek živimo ‘po Duhu’, ta lahko resničnejši kot za tiste, ki so ga živeli ‘po mesu’, saj je Sveti Duh Cerkvi polnost pomena tega dogodka razodel šele kasneje.