Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Papeževe besede na pogrebu senatorja Kennedyja

Objava: 31. 08. 2009 / 09:04
Oznake: Družba
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 30.01.2018 / 17:05
Ustavi predvajanje Nalaganje

Papeževe besede na pogrebu senatorja Kennedyja

Kardinal McCarrick je na pokopališču v Arlingtonu prebral odlomke iz zadnjega pisma senatorja Kennedyja svetemu očetu ter iz papeževega odgovora

Pri pogrebu ameriškega senatorja Edwarda Kennedyja minuli teden na pokopališču v Arlingtonu je kardinal Theodore McCarrick, upokojeni washingtonski nadškof in prijatelj družine Kennedy, ki je pogreb vodil, prebral nekaj odlomkov iz zadnjega pisma senatorja Kennedyja svetemu očetu ter iz odgovora, ki ga je papež Benedikt XVI. napisal umirajočemu politiku.

Senator Kennedy je papežu Benediktu XVI. napisal, da ‘ga ponižno prosi, naj moli zanj zdaj, ko ga zdravje zapušča’, ter dodal, da se zaveda, da ni bil popoln človek, vendar je po zaslugi vere vedno poskušal ubirati pravo pot. V odgovoru iz Vatikana je papež Kennedyju podelil svoj apostolski blagoslov. Za branje odlomkov je zaprosila vdova senatorja Kennedyja, da bi navzočim izkazala ‘vero svojega moža in očetovski duh papeža Benedikta XVI.’.

Zadnje pismo senatorja Kennedyja svetemu očetu je papežu Benediktu XVI. osebno predal ameriški predsednik Barack Obama med svojim obiskom v Vatikanu julija letos. V ameriških medijih so se pojavila ugibanja, da je senatorjevo pismo ostalo brez odgovora, vendar se je izkazalo, da je papež umirajočemu politiku v odgovoru zagotovil svoje molitve, svojo duhovno bližino, ter mu podelil svoj apostolski blagoslov.

Kennedy je v svojem pismu papežu razodel, da mu je katoliška vera, ki jo je prejel od svojih staršev, nudila tolažbo in oporo v najtemnejših urah njegovega življenja. Obenem je papeža spomnil na to, da je v mnogih političnih bojih – proti revščini, za državljanske pravice, proti smrtni kazni – zagovarjal stališča Vatikana.

V cerkvenih krogih pa je Kennedy naletel na ostro kritiko z zagovarjanjem pravice žensk do splava. V pismu papežu je sicer poudaril, da je bil njegov dejanski politični cilj ‘zdravstveno zavarovanje za vse’, česar v Ameriki zaenkrat ne poznajo. To je bila, po njegovih besedah, ‘osrednja politična tema njegovega življenja’.

Žalna slovesnost za umrlim senatorjem se je začela v soboto s triurno pogrebno mašo v bostonski stolnici, vodil pa jo je kardinal Sean Patrick O'Malley. Po maši so krsto s posmrtnimi ostanki odpeljali v ameriško prestolnico Washington, senatorja Kennedyja pa so na arlingtonškem pokopališču položili v grob ob njegovih umorjenih bratih, Johnu F. Kennedyju (1917–1963) in Robertu F. Kennedyju (1925–1968). Žalnih slovesnosti so se poleg sedanjega ameriškega predsednika Baracka Obame udeležili tudi nekdanji predsedniki George W. Bush, Bill Clinton in Jimmy Carter.

Kupi v trgovini

Novo
1945: Dnevnik mojega križevega pota
Zgodovina
29,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh