Po mnenju italijanskega pisca Gianluigija Nuzzija so teorije zarote v aferi Vatileaks, ki so jih širili nekateri mediji, popolnoma neutemeljene. Osumljeni papežev majordom Paolo Gabriele je želel le doprinesti k transparentnosti v Cerkvi, je Nuzzi pojasnil minuli ponedeljek na tiskovni konferenci v nemški prestolnici. Tokrat je prvikrat tudi omenil papeževega majordoma kot osrednji vir podatkov za svojo knjigo.

Nuzzijeva knjiga ‘Njegova svetost’ (Sua Santita), v kateri so objavljena pisma in dokumenti iz neposredne papeževe bližine, je v minulih mesecih poskrbela za precej časopisnih naslovov. Domnevni glavni ‘informator’ italijanskega časnikarja, papežev majordom, je v Vatikanu obtožen najhujše kraje.

Vatikansko državno tožilstvo je po poizvedovanjih ugotovilo, da je Paolo Gabriele časnikarju Nuzziju izročil številne kopije pisem in zaupnih dokumentov iz papeževega stanovanja. Po objavi teh dokumentov so italijanski mediji ugibali, ali so bila za prelomljeno zaupanje kriva notranja nesoglasja v Vatikanu, očitki so leteli tudi proti vatikanskemu državnemu tajniku Tarcisiu Bertoneju.

V Berlinu je pisec zgolj poudaril, da v njegovi knjigi ni ‘ne dobrega ne zla’. Dejstvo, da številni objavljeni dokumenti mečejo slabo luč na kardinala Bertoneja, je povezano z njegovo vlogo pri Svetem sedežu. Ta položaj nase vedno priteguje kritiko in različne razlage, ki nazadnje vodijo v pretiravanje tudi v negativnem smislu.

Nemški prevod Nuzzijeve knjige ‘Njegova svetost’ vsebuje tudi tri doslej neobjavljene dokumente, povezane z Nemčijo. V enem izmed dokumentov je poročilo o vatikanskem posvetu, kako naj nemški škofje odločneje posežejo v razpečevanje erotične književnosti v neki katoliški založniški hiši. Knjiga vsebuje tudi kratko opombo o tej temi v italijanskem jeziku, njen avtor naj bi bil papežev tajnik Georg Gänswein, ki je bil mnenja: “Nemudoma je potrebno ukrepati.”

Časnikar Nuzzi je v Berlinu še pojasnil, da s svojo knjigo ni želel dajati kakršnih koli sodb o dogajanju v Vatikanu ali v katoliški Cerkvi. Želel je predvsem pokazati, da se tudi v tej majhni cerkveni državi in med oblastniki katoliške Cerkve pojavljajo spori, boj za premoč in zarote, kot v kateri koli drugi državi sveta.

O načinu in obsegu pridobivanja svojih podatkov pa Nuzzi daje nasprotujoče si izjave. Za razliko od izvirnika, kjer navaja mrežo ‘informatorjev’, je italijanski časnikar v Berlinu dejal, kako je pri svoji raziskavi uporabil številne med seboj neodvisne vire, nobenemu izmed njih pa naj ne bi plačal za pridobljene podatke. Informatorji naj bi bili ves čas v precepu ‘zaradi navidezne neomadeževanosti ustanove, ki ji služijo, in svoje osebne vere’.

Za kölnski krajevni časnik je Nuzzi tudi pojasnil, da mu zaupnih podatkov niso izdajali kardinali.