Papež Frančišek se je osebno vključil v razpravo o reformi Katoliške cerkve v Nemčiji. V pismu, objavljenem na praznik apostolov Petra in Pavla, je pohvalil prizadevanja nemških katoličanov za spremembe, obenem pa je vernike spodbudil k edinosti z vesoljno Cerkvijo. Rdeča nit in merilo prenove mora biti evangelizacija, središčna vloga pa mora pripadati Svetemu Duhu.

V 28-stranskem zapisu »Božjemu ljudstvu v Nemčiji« papež vernike spodbuja k načrtovanemu sinodalnemu procesu. Vse hitrejši in vidnejši upad vernosti tudi na tradicionalno katoliških območjih katoličanom ne bi smel vzeti poguma, kljub temu pa Frančišek svari, da je treba Cerkev razumeti kot organizacijo, ki jo je mogoče spremeniti le s strukturiranimi razpravami, boljšim upravljanjem in popolnim aparatom. Pismo, ki so ga objavili v Bonnu in Rimu, ne omenja konkretnih spornih vprašanj v nemški Cerkvi, kot je recimo podeljevanje mašniškega posvečenja poročenim moškim.

Procesa reforme ne smejo določati ne duh časa, ne ankete ne mediji, poudarja Frančišek. Prav tako do cilja ne bodo privedli poskusi vračanja k starim strukturam, ki so bile smiselne v drugih časih. Nujno potrebno je »stopati po skupni poti pod vodstvom Svetega Duha«: »Evangelizacija predstavlja središčno in bistveno poslanstvo Cerkve,« je zapisal papež, ta pa nas bo pripeljala do tega, da bomo znova našli veselje v krščanstvu.

Papež katoličane spodbuja k večji odprtosti do nevernih in ljudi na obrobjih družbe. Katoličani bi se morali »odpreti navzven ter srečevati brate in sestre, posebno tiste, ki jih najdemo na pragu naših cerkva, na ulici, v zaporih, bolnišnicah, na trgih in v mestih«.

Glede odnosa Cerkve v Nemčiji do vesoljne Cerkve in »obvezne sinodalne poti«, ki so jo uvedli nemški škofje, je papež poudaril, da krajevne in vesoljna Cerkev živijo v medsebojni odvisnosti. To ne pomeni, da se ne na kakršen koli način napredovati, česa spremeniti ali o čem razpravljati. Pomemben pa je pogled na celotno sliko, biti del celote in ohranjati edinost. Krajevne Cerkve so raznolike ter imajo svoja izročila in težave. Pogled na celoto pa lahko prepreči, da bi se motili v postavljanju vprašanj s prevelikimi omejitvami in da bi izgubili celosten pogled na vesoljno Cerkev.

Pismo je papežev prispevek na sinodalni poti, ki so si jo zastavili nemški škofje med plenarnim zasedanjem v letošnjem marcu. Skupaj s predstavništvom laikov (ZdK) in zunanjimi strokovnjaki Cerkev želi razpravljati o glavnih temah krize. Razlog za to sinodalno pot je bila raziskava – naročili so jo sami škofje – o spolnih zlorabah s strani duhovnikov in posvečenih, pa tudi o drugih temah, kot so staranje občestva, pomanjkanje duhovnih poklicev, slabo sprejemanje katoliškega nauka o spolnosti in vprašanje o življenjskem slogu duhovnikov.

Nov krog razprav naj bi se začel sredi septembra.

Vir: Kathpress / Radio Vatikan
Foto: Vatican Media