Prispodoba pastirja in ovac je za veliko večino Slovencev danes, na začetku 21. stoletja, verjetno popolnoma nerazumljiva brez takšne ali drugačne dodatne razlage. Primerjava ljudi z ovcami je namreč danes dobila močan negativen prizvok, ker izpostavlja čredni nagon ovc kot tisto držo, zaradi katere posamezna ovca ni in ne more biti svobodna posameznica, ampak ji je pripadnost čredi pomembnejša. V tem pogledu je potem pastir hitro viden kot manipulator, ki lahko s pravimi prijemi vodi ovce točno tja, kjer je več koristi zanj, in ni potrebno, da bi imel v mislih dobrobit ovac.

Ko ovca ne zmore nazaj

Zato je pomembno preveriti, na katero izkušnjo svojih poslušalcev je ciljal Jezus s prispodobo dobrega pastirja. V Jezusovem predhodnem govoru v istem poglavju lahko namreč jasno prepoznamo, da mu ni tuje, da obstajajo tudi slabi pastirji, ki za čredo skrbijo slabo in imajo pred očmi predvsem lastno korist in varnost. Temeljna razlika, ki jo izpostavi Jezus, je pripadnost: če se pastir zaved...