»Ko gre človek na pot, se mora za to najprej odločiti, nato pa stalno sprejemati še vrsto drugih odločitev, ko naleti na razpotja,« začne svoje razmišljanje in se naveže na prvo berilo šeste nedelje med letom. »Če hočeš, boš spolnjeval zapovedi,« povzame Siraha in poudari možnost odločitve.

»Pa bomo hitro rekli: 'Saj vendar ni človeka, ki bi se odločil samo za eno ali drugo možnost. Trudimo se po najboljših močeh; včasih nam uspe, drugič pač ne. Smo v neki zlati sredini.' Ja, tale zlata sredina je res mikavna, kajne?« komentira. »K njej nas vleče tudi v politiki, saj ni popularno, če preveč zagovarjaš ali 'leva' ali 'desna' stališča. Čuden si, če imaš izoblikovano jasno mnenje, vedno bolj normalno pa je, da se odločaš danes za eno, jutri za drugo stvar, da se skušaš na vsak način približati tako enim kot drugim, na koncu pa se počutiš izgubljenega in brez možnosti prave orientacije: postaneš polovičar. A svet se v tej polovičarski megli čuti čedalje bolj izgubljen; pogreša in išče jasnost in načelnost.« Jezus pa nas vabi prav k načelnosti, nadaljuje Cvikl. Toda ne h golemu izpolnjevanju zapovedi navzven, temveč tudi in predvsem v naravnanosti srca – to je tisto, kar nam daje mir.

Pismo v celoti lahko preberete TUKAJ.

»Ko imamo možnost izbire, nam je s tem dana tudi odgovornost,« nadaljuje. Že zgodba Adama in Eve o napačni izbiri nam pove, kakšne so lahko posledice naših odločitev, zato bodimo pri vseh življenjskih izbirah odgovorni in premišljeni, spodbudi.

Ena od izbir je tudi izbira novih članov župnijskih pastoralnih svetov (ŽPS). Mariborski nadškof vernike poziva, naj imajo pri izbiranju v mislih »zaupanja vredne osebe, ki imajo čut za Cerkev in želijo s svojimi talenti graditi občestvo«, saj dobri svetovalci niso tisti, ki imajo vedno prav, ampak tisti, »pri katerih zaznamo notranji mir, zanesljivost, odprtost za druge, zdravo kritičnost, vizijo, prepoznavanje izzivov, pogled v prihodnost, zaupanje v Božjo previdnost … Njihova beseda ne razdvaja, ampak povezuje. Njihova navzočnost ne stopnjuje napetosti, ampak ustvarja prostor zaupanja. V takšnem ozračju lahko skupnost raste in sprejema odločitve, ki niso sad trenutnega razpoloženja, temveč skupnega razločevanja.«