V tem času »hrupa in besa« dolgoročno šteje zgolj duhovna prenova, ki potiho že stopa po svoji poti. Samo ta bo lahko ljudem dala razloge za življenje brez sovraštva do drugih in sebe ter možnost verovati, ne da bi se imeli za demiurge, ampak v spoštovanju obličij in zemlje. Naj teh nekaj esejev, napisanih brez prilagajanja modi, skromno prispeva k tej prenovi.

O avtorju:

Olivier Clément (1921 - 2009) je francoski pravoslavni teolog in pisatelj. Poučeval je na znamenitem  Inštitutu sv. Sergeja v Parizu. Aktivno je spodbujal in si prizadeval za ponovno združitev vzhodnih in zahodnih kristjanov. Je avtor številnih knjig, ki so prevedene v več svetovnih jezikov; Drugačno sonce (2009), Vprašanja o človeku (1972), Veselje Vstajenja (2015) …

Odlomek iz knjige:

»Motrenje obličja nas vodi v neko dramo, kakor da bi se vanj najprej zapisala izvorna svetloba, nato pa noč in pričakovanje večnega sonca. Vsako obličje, ne glede na to, kako skaženo ali celo skoraj uničeno je, se, če ga le uzremo za hip s pogledom srca, razkrije kot edinstveno, neposnemljivo, neponovljivo.«