»Papež položaj v Iraku zelo dobro pozna, zelo dobro je obveščen. Pripravljen je obiskati iraške kristjane, toda položaj za njegov obisk trenutno še ni najugodnejši«, je na tiskovni konferenci v Rimu pojasnil kaldejsko-katoliški patriarh Mar Louis Raphael Sako. Tudi kratkega papeževa obiska v Iraku zaradi varnostnega položaja in političnih napetosti zaenkrat ni mogoče uresničiti, je dejal Sako. V vsakem primeru pa je treba kristjanom v severnem Iraku dati upanje.



Kaldejski patriarh je papežu v ponedeljek med obiskom »ad limina« iraških škofov predlagal možne postaje enodnevnega obiska v Iraku. pripravili bi lahko ekumensko besedno bogoslužje v spomin na Abrahama, srečanja s političnimi in verskimi voditelji v Bagdadu ter slovesno bogoslužje v kurdski prestolnici Erbil. Tega programa pa zaenkrat še ni mogoče udejaniti, predvsem zaradi spora med kurdsko območno vlado v Erbilu in arabsko centralno vlado v Bagdadu.

Glede položaja na tem območju je Sako povedal, da so islamski teroristi premagani in da se želijo pregnani kristjani vrniti na svoje domove, kar je zaradi povečane varnosti in pozitivnega razvoja v smeri sprave in stabilnosti naposled mogoče. Izmed 20.000 s planote Ninive in iz Mosula pregnanih krščanskih družin se jih je vrnilo že okoli 7.000. Cerkev te kristjane spodbuja, saj so sicer komaj deležni podpore, kajti: »Vlada v Bagdadu daje prednost predvsem sunitskim in šiitskim muslimanom«, je pojasnil patriarh.

Sako je izrazil veliko hvaležnost vsem katoliškim škofijam v Evropi, Severni in Latinski Ameriki, saj je je kaldejski Cerkvi z njihovo pomočjo in podporo uspelo narediti »čudež«. Iračani so nad pomočjo navdušeni. Cerkev v Iraku pa zdaj poleg materialne potrebuje tudi moralno in duhovno podporo, priznanje »junaštva« vzhodnih Cerkva, katerih člani so zaradi vere v Kristusa tvegali svoja življenja. Potrebno je tudi osvestiti mednarodno javno mnenje za položaj kristjanov na Bližnjem vzhodu: »Gre za to, da tistim, ki nimajo glasu, posodimo svoj glas.«

Mar Louis Raphael Sako je izrazil upanje, da se bo pojem verske svobode nekoč uveljavil tudi na Bližnjem vzhodu. Ta proces bo potreboval veliko časa, vendar ga ni mogoče ustaviti: »Nihče ne sme drugemu vsiljevati svoje vere, nihče ne more človeka prisiliti, da postane musliman ali kristjan.«

Obiska »ad limina« pri papežu Frančišku 5. februarja se je udeležilo skupno 19 kaldejsko-katoliških škofov, tako z Bližnjega vzhoda kot iz diaspore.

Vir: Kathpress
Foto: Wikimedia Commons