Bolgarski pravoslavni patriarhat je pretekli teden makedonski deželni Cerkvi zagotovil svojo podporo v njenih prizadevanjih za priznanje s strani svetovnega pravoslavja. Kot je včeraj poročala pariška spletna stran Orthodoxie.com, je bilo med obiskom bolgarskega predsednika Rumena Radeva pri patriarhu v Sofiji, Neofitu, 23. novembra letos dogovorjeno, da si bo Bolgarija »okrepljeno prizadevala za dvostranski prijateljski sporazum, dobre sosedske odnose in sodelovanje« z Makedonijo. Ta prizadevanja vključujejo tudi podporo sinodi makedonske deželne Cerkve, ki si želi evharističnega občestva z Bolgarijo.



Željeno evharistično občestvo z Bolgarijo bi dejansko pomenilo konec izključevalne politike, ki jo do makedonske Cerkve vodi Beograd. Bolgari in Makedonci so bili od nekdaj jezikovna, kulturna in cerkvena enota, pa naj bo to v času dve srednjeveških bolgarskih patriarhatov, nadškofije Ohrid, ki je sledila, ali pa znotraj Carigrajskega ekumenskega patriarhata. Srbski patriarhat v Beogradu, ki mu je bila od leta 1920 podrejena makedonska Cerkev, od njega pa se je odcepila v procesu osamosvajanja jugoslovanskih republik, kristjanom v Skopju in na območju Ohrida vztrajno zavrača kakršno koli približevanje. Celotno področje nekdanje Jugoslavije ima za svoje »kanonično ozemlje«, na katerem naj ne bi bilo nobene druge pristojnosti poleg srbske patriarhalne Cerkve.

Patriarh Neofit pa lahko v želji po priznanju makedonske narodne Cerkve, ki jo Beograd označuje za »razkolniško«, računa tudi na ugovore in upor s strani Aten. Grška pravoslavna Cerkev se namreč iz nacionalističnih razlogov bori za vse, kar je označeno s pridevnikom »makedonski«. Pod izrazom »Makedonija« naj bi po njihovem mnenju razumeli le Grško oz. Egejsko Makedonijo.

Vir: Kathpress
Foto: splet