Dolgo pričakovani cerkveni zbor pravoslavnih Cerkva, ki ga njihovi predstavniki pripravljajo že več desetletij, naj bi zasedal med 16. in 27. junijem letos na Kreti, so minuli teden sklenili voditelji 14 pravoslavnih Cerkva med svojim enotedenskim srečanjem (sinakso) v Švici. »Sveta in velika sinoda pravoslavja« bo po načrtih zasedala na pravoslavni akademiji v Kolimbariju. Pristojni že pripravljajo slovesno bogoslužje na pravoslavno binkoštno nedeljo (19. junija) v stolni cerkvi Hagios Minas v Herakleionu, prestolnici Krete.

Koncil se bo ukvarjal le z delom pripravljenih tem, o katerih so bili že doseženi delni dogovori. Mednje sodi tudi vprašanje ekumenizma in sprejemljiv pravoslavni odnos do njega. Drugim, predvsem ekleziološkim temam, bo namenjen drug, zaenkrat še ne določen termin.

Sklepna izjava tokratnega srečanja pravoslavnih voditeljev je bila sprejeta že sredi minulega tedna, vendar je bila javnosti predstavljena z manjšo zamudo. Razlog za to je bilo oklevanje gruzijskega patriarha Ilije II., ki ni bil pripravljen potrditi koncilske teme »Ovire za sklepanje zakona«. Ilija II. je že v sredo odpotoval s kraja zasedanja ob Ženevskem jezeru, prav tako pa tudi ruski patriarh Kiril I. in še pred njim Teofilos III. iz Jeruzalema.

Zaradi predčasnega odhoda treh patriarhov se je skorajda neuspešno zaključila tokratna sinaksa in s tem tudi sam koncil. Za uspešen zaključek sinakse in za pripravo koncila je bilo po dogovoru namreč potrebno soglasje 14 pravoslavnih Cerkva. Zato so vsi drugi patriarhi, metropoliti in nadškofi, zbrani okoli carigrajskega ekumenskega patriarha Bartolomeja I., skušali poiskati izhod iz »gruzijske slepe ulice«. Zedinili so se, da je tudi razmerje 13 proti 1 »doseženo soglasje«, četudi ne gre za »enoglasje« v polnem pomenu besede. Poleg tega je Ilija II. zaradi predčasnega odhoda sam umaknil pred iskanjem nadaljnjih rešitev.

Opazovalci v Ženevi v tem kompromisu vidijo tudi možnosti za koncil, ki bo morda lahko dosegel določena soglasja tudi v primeru, če se z rešitvami ne bodo strinjale vse udeležene Cerkve.

Pri sporni koncilski temi, s katero se ni strinjal gruzijski patriarh, je šlo za dopustnost »mešanih zakonov« s kristjani drugih veroizpovedi in za dovoljenje duhovnikom, da se po smrti žene smejo znova poročiti. Po dosedanjih pravilih morajo po smrti žene ostati samski in živeti vzdržno življenje.

Vir: Kathpress
Foto: splet