Založba Mladinska knjiga je izdala knjigi o geografu Pavlu Kunaverju in nov prevod odlomkov Homerjeve Iliade.

Pavel Kunaver – sivi volk

Knjigo z naslovom Pavel Kunaver – sivi volk je napisal njegov sin Jurij Kunaver, ki mu je bil oče velik vzornik. V obdobju prve svetovne vojne od leta 1917 do 1918 je Pavel Kunaver deloval v neposrednem zaledju soške fronte kot član vojaške skupine za raziskovanje jam.

Knjiga je pričevanja o vzgojitelju, geografu, alpinistu drenovcu, jamarju, skavtu-taborniku, astronomu, umetniku, naravovarstveniku in pisatelju. Pavel Kunaver je bil v eni osebi hkrati neumoren raziskovalec in občudovalec narave, njen varuh in razlagalec ter opisovalec, s čimer si je prizadeval prepričati in vzgajati čim širši krog mladih in odraslih. Bil je pravi poljudni znanstvenik, nedosegljiv v govorniškem in strokovnem žaru, s katerim je očaral vsakogar.

Kot je zapisal Jurij Primožič nam prebiranje knjige »pričara iluzijo, da smo sopotniki na dolgem, pravzaprav nikoli končanem popotovanju Pavla Kunaverja po znanih in neznanih poteh tega planeta, ki mu pravimo Zemlja. Hodimo po poti človeka, ki je vse svoje življenje posvetil odkrivanju in varovanju narave, zanesenjaka, ki je številnim mladim generacijam odkrival skrivnosti – njim tako blizu, vendar tako neznane.«

Iliada

Zahodna literarna zavest se začenja s skrivnostnim pesnikom Homerjem. Njegova Iliada velja za mejnik in temeljni kamen v zgodovini zahodne književnosti. Epska pesnitev o zadnjih dneh trojanske vojne, eno najstarejših ohranjenih del zahodne literature, je najverjetneje nastala v 8. stoletju pr. Kr. Njeno nič manj slavno nadaljevanje je Odiseja.

Pred kratkim je v zbirki Kondor izšel nov izbor iz Iliade v prevodu klasične filologinje Jelene Isak Kres. V petdesetih letih 20. stoletja jo je v celoti že prevedel Anton Sovrč. V tokratni izdaji je zbrano devet od skupaj 24 spevov oziroma natančno 5.062 verzov.

Novi prevod se starih prevajalskih orehov loteva s starimi in novimi orodji. V drugačnih okoliščinah, na svež način, vendar tako, da ostaja zvest izvirniku in hkrati vpet v tradicijo slovenskega šestomera. Ta s svojimi zasvojljivimi ritmi pripoveduje tri tisoč let staro, a še zmeraj aktualno zgodbo o tem, kaj se zgodi, ko se v jezi sporečeta alfa junaka.

Na zemlji in višavah

Jedro Iliade so težave v grški vojski, ko se je bojevnik Ahil sprl s kraljem Agamemnonom in se užaljeno umaknil iz boja, ter dogodki, ki so naposled pripeljali do njegovega vnovičnega vstopa v bitko. Ahil se je seveda zavedal, kako pomembna je njegova moč, za Agamemnona pa je ravno ta moč postajala že nekoliko nevarna. Iliada prikazuje posledice tega trenja na obeh straneh, tako na grški kot na trojanski.

Od blizu pa Iliada ne spremlja le dogodkov v grškem vojaškem taboru, na bojišču pred Trojo in v samem napadenem mestu, temveč tudi vse, kar se hkrati odvija na višavah med olimpskimi bogovi. Ti še zdaleč niso nepristranski ali nedejavni, temveč po svojih močeh vplivajo na izid, včasih tudi s posegi na bojišču.

Homerjevi otroci

»V kulturnem smislu smo vsi Homerjevi otroci. Je mogoče, da je najstarejši tekst evropske književnosti, Iliada s svojimi 15.693 heksametri, hkrati že tudi njen največji dosežek? To je vsaj nekoliko presenetljivo, če pomislimo, kako zelo oddaljen od našega in kako zelo drugačen je bil svet homerskih epov,« je zapisal v obsežni spremni besedi David Movrin. Ne ve se natanko, kdo sploh in če sploh je bil Homer, skrivnostni pevec, ki naj bi Iliado ustvaril okoli leta 730 pred Kristusom. Od tam je besedilo potovalo skozi prostor in čas (kaj vse je doživljalo na tem potovanju, je zgodba zase, skoraj nič manj fascinantna od knjige same) vse do tukaj in zdaj, ko držimo v rokah Kondor številka 359 z novim prevodom devetih (izmed štiriindvajsetih) spevov.

Iliada je klasika

Po letu 1951, ko je Anton Sovre objavil prvi (in doslej edini) slovenski prevod celotne Iliade (osem spevov je nato leta 1956 izšlo kot tretja knjiga prvega letnika zbirke Kondor), se desetletja ni našel junak, ki bi se upal znova polotiti tega »norega« početja in odpihnil patino s te neverjetno žive in aktualne knjige. No, zdaj se je. Našemu času primerno seveda govorimo o junakinji Jeleni Isak Kres. Tokratna objava v Kondorju obeta čez nekaj let izid njenega celotnega prevoda. Iliada je klasika, ki nam z vsakim prevodom izpove marsikaj novega, a še dosti več kot to: vsak nov prevod Iliade ali Odiseje je pomembno civilizacijsko dejanje, s katerim neka jezikovna skupnost upravičuje svoj obstoj. Za to knjigo si je torej treba vzeti čas.

Izbrala, prevedla, povzetke spevov in spremne opombe je napisala Jelena Isak Kres, jezikovno pregledal, kazalo imen sestavil in spremno besedilo je napisal David Movrin.