Na radiu Vatikan so se pogovarjali s p. Pedrom Opeko, ki je nominiran za Nobelovo nagrado za mir. Zanjo so v Sloveniji in svetu zbrali ogromno podpisov za podporo.

V pogovoru za radio Vatikan je Opeka povedal, da je bil ganjen ob tako široki podpori vlade v Sloveniji ob nominaciji ter da je ne vidi kot podpore njemu osebno, temveč predvsem za opravljeno delo in vsem ljudem, ki se na Madagaskarju trudijo najrevnejšemu kotičku sveta pomagati po svojih močeh: »Ne delam sam. Okrog mene je polno drugih misijonarjev: slovenskih, so redovnice, laiki in še posebej domačini. Imamo več kot 400 sodelavcev.« Izpostavil je tudi globalni problem edinosti, ki pa se z združevanjem moči na Madagaskarju kaže v drugačni luči, česar se Opeka zelo veseli, saj delo, če ga opravljajo predvsem tujci, tako dela nima prihodnosti.

»Iz tega smetišča smo v 24 letih naredili majhen raj! Tudi tuji novinarji povedo, da tukaj vidijo veselje in da otroci ne prosijo več za denar, se učijo, spoštujejo ljudi. Tudi to nam daje moč, da nadaljujemo delo,« opiše Opeka in doda, da pa kljub vsemu temu pazijo, da ne zaspijo – delajo, kot da jih ne bi nihče poznal in se vsak dan posebej trudijo za boljše življenje, ob vsakem, ki pride prosit pomoči. Priznava, da tako delo še zdaleč ni lahko, a on v tem vidi edino pot in rešitev, da revež vidi, da ga nekdo spoštuje in ljubi: »Prav to bo v njem sprožilo elektrošok, se bo kar prebudil. Takrat začne verjeti, da je tudi on sposoben, da lahko dela in je lahko vključen nazaj v človeško družbo. In tako se naš čudež vsak dan prenavlja.«


Foto: arhiv Družine / T. S.