Sveto mašo je v rimski baziliki svete Sabine vodil kardinal De Donatis, ki je prebral pridigo, ki jo je za to priložnost že vnaprej pripravil papež, poroča Vatican News.

V začetku homilije je kardinal De Donatis zbranim namenil nekaj besed in jih povabil, naj prisluhnejo papeževim besedam. Ob tem je dejal: »V tem trenutku se globoko čutimo povezane z njim in se mu zahvaljujemo za njegovo molitev in trpljenje, ki ju daruje za dobro celotne Cerkve in vsega sveta.«

Človeška krhkost

Papeževa pridiga se je pričela s poudarkom na tem, kako nas pepeljenje spominja na globlje resnice o nas samih.

»Sklonimo glave, da bi prejeli pepel,« je dejal, »kot da bi želeli pogledati vase. Pepel nas opominja, da je naše življenje krhko in minljivo: smo prah, iz prahu smo ustvarjeni in v prah se bomo povrnili.«

Ta krhkost se kaže na različne načine, je nadaljeval papež: utrujenost, slabosti, strahovi, neuspehi, neuresničene sanje, bolezen, revščina, trpljenje in nenazadnje tudi minljivost.

Čeprav pogosto poskušamo pred temi resničnostmi pobegniti, nas pepeljenje »spomni, kdo smo«.

To je za nas koristno, je poudaril papež – pomaga nam preprečiti samovšečnost in nas vrne v resničnost, tako da postanemo »bolj ponižni in bolj odprti drug do drugega«.

Obenem opozoril na razloge za upanje

Pepel nas sicer spominja na našo krhkost, a obenem tudi na razloge za upanje.

»Pepel nas spominja na upanje, h kateremu smo poklicani v Jezusu, Božjem Sinu, ki je nase vzel prah zemlje in ga povzdignil do višav nebes.«

To upanje je pomembno, je dejal papež Frančišek, saj bi se brez njega ob misli na lastno minljivost »potapljali v žalost in obup«.

Spreobrni se in veruj evangeliju!

Ob koncu pridige je papež vse povabil, naj se z vsem srcem obrnejo k Bogu. »Postavimo ga v središče svojega življenja,« je zapisal, »da se bo spomin tega, kar smo – krhki in minljivi kot pepel, raztresen v vetru – končno napolnil z upanjem v vstalega Gospoda.«