Peš romanje Goričko-Piran je del praznovanja 800. obletnice nastanka Hvalnice Stvarstva ali Sončne pesmi, najbolj znanega dela sv. Frančiška, s katerim je priljubljeni svetnik pridobil tudi pomembno mesto v italijanski književnosti. Po uspešno izpeljanem romanju smo za vtise povprašali enega izmed članov ožje ekipe koordinatorjev peš romanja z Goričkega v Piran br. Mateja Nastrana.

Br. Matej Nastran je hvaležen, da jim je uspelo izpeljati peš romanje, pri katerem jih je spremljal Frančiškov duh. FOTO: FB Romanje Goričko-Piran

Kakšen občutek vas preveva ob uspešnem zaključku enomesečnega romanja?

Ostajata mi predvsem hvaležnost in notranje veselje! Najprej hvaležnost Bogu za vse, s čimer nas je obdaril v tem mesecu, nato romarjem, ki so romali, in frančiškovim bratom in sestram, ki so za romarje poskrbeli na poti.

Začetek prve etape v Kančevcih 3. septembra. FOTO: FB Romanje Goričko-Piran

Romanje ste zaključili v Piranu. Kako ste proslavili oziroma obeležili uspešno opravljeni cilj?

Preprosto romarsko, patri minoriti so nas pogostili, zvečer pa smo obhajali sveto mašo in spomin smrti sv. Frančiška (transitus), ki je bil izredno lepo pripravljen. V procesiji po križnem hodniku smo prepevali sončno pesem, katere 800-letnico nastanka praznujemo in je sv. Frančišek, ko je umiral, prosil brate, naj mu jo zapojejo. Nato so nas patri minoriti pogostili z večerjo. Nekateri romarji smo prespali in ostali še naslednji dan vse do večera, ko je bila slovesna sv. maša, ki jo je na praznik sv. Frančiška vodil škof Jurij Bizjak.

Bogoslužje so zaključili s procesijo z oljenko in kipom sv. Frančiška ter prepevanjem sončne pesmi. FOTO: FB Romanje Goričko-Piran

Koliko romarjev je v vseh dneh sodelovalo na romarskih pohodih? Za enega vem, da mu je uspelo prehoditi vse etape. 

Uradno prijavljenih je bilo 130. Ker pa je bilo na vsaki etapi nekaj takih, ki se niso elektronsko prijavili, ampak samo pridružili na poti, ocenjujemo, da jih je bilo okoli 200. Samo Janez Turinek je prehodil vse etape, mnogi pa so jih prehodili več, nekateri so se večkrat vrnili na romanje, prehodili nekaj etap na Štajerskem in čez dva tedna nekaj etap na Primorskem. Starostna struktura romarjev je bila od otrok do 70+.

Janez Turinek na približno polovici peš romanja v Ljubljani. Bolj podrobno ga boste lahko spoznali v novi tiskani izdaji Družine. FOTO: Marko Mesojedec

Kako ste ob romanju čutili Frančiškov duh, ki vas je spremljal?

Najprej v romarjih samih. Vse so vzeli za dobro, tako kot sv. Frančišek, ki hvali Boga »v oblačnem in jasnem, sploh vsakem vremenu«. Znali so potrpeti, se veseliti, biti hvaležni. Romali smo kot bratje in sestre in tudi sprejeli in gostili so nas kot brate in sestre. Sam sem bil presenečen nad odzivom ljudi na poti, kjer je bilo zelo veliko dobrohotnosti. Kakšno stvar so nam v trgovinah podarili, se priporočili v molitev in podobno.

Ob zaključku romanja je nekdanji koprski škof Jurij Bizjak Janezu Turinku podelil priznanje za celotno prehojeno pot iz Goričkega v Piran. FOTO: FB Romanje Goričko-Piran

Katera etapa je bila najzahtevnejša?

Najzahtevnejša etapa je bila Vipavski Križ-Sveta gora, ker je bilo kar 1400 metrov višinske razlike, bila je tudi dolga skoraj 30 kilometrov, pa še mudilo se je, da smo, ker je bila nedelja, ujeli sveto mašo.

26. dan - etapa Vipavski Križ-Sveta Gora. Na njej je sodelovalo več kot 40 romarjev. FOTO: FB Romanje Goričko-Piran

Katera etapa pa je bila najbolj nenavadna, kateri dogodek na poti se vas je najbolj dotaknil?

Izpostavil bi dva dogodka. V Ljubljani nas je ena gospa, ko je slišala, da bo šla pot mimo njene hiše, čeprav je takrat ni bilo doma, obilno pogostila. Pripravila nam je obloženo mizo dobrot, dodala obliže in kavo in še kaj, napisala pa je tudi pismo romarjem, iz katerega se spomnim besed: »Dobrodošli romarji in hvala, da ste se ustavili pri naši hiši! Vsak romar prinaša Božji blagoslov!«

Romarji so ponosno vihteli slovensko zastavo. FOTO: FB Romanje Goričko-Piran

V drugem primeru pa je nek gospod zapisal: »Sem grešen človek in bi se rad odkupil. Videl sem, da gre romanje mimo moje vasi in da boste prenočili v bližini. Ali lahko tisti večer poskrbim za večerjo za romarje in za zajtrk prihodnji dan?« In res nas je lepo gostil, kar nam je prišlo zelo prav, saj tisti dan nismo prespali v kakem samostanu, ampak na enem vikendu.

Na etapi Brezje-Škofja Loka jih je spremljal dež, kar pa ni pokvarilo njihovega razpoloženja. FOTO: FB Romanje Goričko-Piran

Boste peš romanje ponovili tudi drugo leto? 

Veliko je spodbud v to smer. Morda vsakih nekaj let ali pa, da bi ta pot ostala na razpolago tudi posameznikom, ki bi jo želeli prehoditi v poljubnem času in bi pri tem imeli zagotovljene kraje prenočevanja. Bomo premislili. Naš romar Janez Turinek je že napovedal, da jo prihodnje leto namerava opraviti s kolesom, kjer bo delal po tri etape na dan.