Peš romanje Goričko-Piran je del praznovanja 800. obletnice nastanka Hvalnice Stvarstva ali Sončne pesmi, najbolj znanega dela sv. Frančiška, s katerim je priljubljeni svetnik pridobil tudi pomembno mesto v italijanski književnosti. V 32 dneh bodo romarji prehodili približno 740 kilometrov, čeprav bo zaradi posameznih ovinkov pot najbrž še nekoliko daljša.

Eden od članov ožje ekipe koordinatorjev peš romanja z Goričkega v Piran br. Matej Nastran je za spletno Družino dejal, da na posamezni etapi roma v povprečju šest ljudi, a se to povprečje vsak dan rahlo povečuje. »V sredo nas je bilo 11, enkrat prej tudi že 19, ob koncu tedna pa je romarjev občutno več.« Posamezna etapa je dolga od slabih 20 pa do dobrih 35 kilometrov. Romarjem se je možno priključiti kadar koli in kjer koli. Nekateri vztrajajo že od prve etape dalje. 

Bi se radi kateri od etap pridružili tudi vi? Vse informacije lahko najdete TUKAJ.

Najbolj zahtevna etapa doslej je bila enajsta (sobota, 13. september) iz Nazarij do Kamnika, ko so morali premagati več kot 35 kilometrov poti z nadpovprečno višinsko razliko (vzpon 575 metrov, spust 577 metrov), za hojo pa so porabili več kot 10 ur. Danes je pred njimi pot iz Ljubljane v Stično in slabih 29 kilometrov. 

Vtisi romarjev: 

Polona Lesnik se je romarjem priključila minulo nedeljo na etapi Kamnik-Repnje. Z vmesnimi premori bo del romarske ekipe še pri kakšni od prihodnjih etap.

Polona Lesnik

»Zelo lepo in preprosto je vse skupaj. Bratje in sestre so zelo gostoljubni, super se razumemo. Na poti pojemo, molimo rožni venec, lahko smo tiho. Ob vsem tem se čutita Frančiškova preprostost in prisotnost Svetega Duha. Zanimiva in zahtevna je bila torkova etapa z Brezij do Škofje Loke, ker je precej deževalo. Ta etapa nas je še posebej povezala. Na poti nas je bilo le šest. Sicer pa priporočam, res je lepo.«

Janez Turinek je del dogajanja že od prvega dne naprej. Ko je opazil možnost peš romanja, je zaslišal Frančiškov glas, ki mu je rekel: 'Pojdi pogledat, kako živijo moje bratje in sestre.'

Janez Turinek z žigi o opravljenih etapah.

»Vsaka etapa je zanimiva in ima svoj čar, ena je težja, druga lažja, vmes je bilo tudi nekaj deževnih poti, ampak mi smo radostni, veseli in nasmejani. Vsak dan zmolimo dva rožna venca, pri vseh znamenjih se ustavljamo, spremlja nas duhovna misel, veliko se pogovarjamo. So pa tudi obdobja tišine, ko je vsak s svojimi mislimi. Rad bi prehodil celotno pot. Sicer je tudi kakšen žulj, ampak tudi to sodi zraven.«

Sandra Kocijančič se je pridružila romarjem pri štirih najdaljših etapah od Slovenske Bistrice do Kamnika. Do konca se bo priključila še kakšni, je obljubila.

Sandra Kocijančič

»Peš romanje doživljam kot notranji vzgib in izraz svoje vere. Všeč mi je, da srečujem sebi enake ljudi. Povezujemo se v molitvi in se razumemo, četudi včasih ne govorimo veliko. Všeč sta mi tako molitev kot tišina. Sicer pa tudi sama hoja osvobaja duha in se lahko poglobim molitvi in sebi. Veliko je časa za razmišljanje, ko lahko vmes prosim in se zahvaljujem, se pravi, da imam stik z Bogom in s sabo.«

Tudi naslednje leto?

Pobuda za romanje je nastala v Frančiškovski konferenci, v kateri provincialni predstojniki in predstojnice redov in skupnosti s frančiškovsko karizmo skrbijo za ohranjanje in utrjevanje zavedanja o pomenu daru sv. Frančiška Asiškega in njegove duhovnosti, ki ostaja živa in dejavna že nekaj stoletij. Na vprašanje, ali bodo peš romanje drugo leto ponovili, br. Matej Nastran odgovarja: »Zaenkrat ni mišljeno, ampak nas vseskozi sprašujejo, ali bomo to ponovili. Možnosti je veliko. Najprej bomo zbrali odzive in videli, kako bomo začrtali smer.«