Založba ZRC je izdala vrsto zanimivih knjig: Pravni terminološki slovar, o Minki Skabernč, pobudnici in ustanoviteljici prve slovenske knjižnice za slepe, o Škocjanskih jamah ...

Pravni terminološki slovar

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša je pripravil Pravni terminološki slovar, ki prikazuje pojmovni svet sodobnega slovenskega prava. V več kot 10.000 slovarskih sestavkih je predstavljena terminologija sodobne slovenske pravne znanosti, pravne prakse in pravne norme (zlasti zakonodaja) po letu 1991. Slovar je namenjen predvsem pravnim strokovnjakom, torej pravnikom, ki opravljajo najrazličnejše poklice: od sodnikov, odvetnikov, notarjev, tožilcev, do vodij kadrovskih služb in pravnih oddelkov v podjetjih.

Namenjen je tudi študentom prava in sorodnih ved, saj se tako na strokovno ustrezen način seznanjajo s pojmovnim sistemom slovenskega prava. Za uporabo slovarja je potrebno vsaj osnovno poznavanje pravne stroke. To ne pomeni, da ga ne morejo s pridom uporabljati novinarji, prevajalci, lektorji in drugi, ki se pri svojem delu srečujejo s pravno terminologijo. Vendar je treba upoštevati, da so definicije, predstavljene v terminološkem slovarju, zelo zgoščene in dovolj informativne za strokovnjaka, ki pozna pojmovni sistem stroke, drugi uporabniki pa dobijo predvsem primerno izhodišče, da lahko po potrebi poiščejo dodatne informacije.

Minka Skabernč

Inštitut za kulturno zgodovino je izdal knjigo Minka Skabernč (1882–1965). Pobudnica in ustanoviteljica prve slovenske knjižnice za slepe. »Naučiti se branja in pisanja, prirejenega prav za slepe, je ena izmed najvažnejših točk v izobrazbi slepega.« To je citat Minke Skabernč (1882–1965), pobudnice in ustanoviteljice prve slovenske knjižnice za slepe, ki ponazarja njeno vseživljenjsko prostovoljno delo. Knjiga s postavljanjem življenja in dela Skabernetove v zgodovinski kontekst ustrezno ovrednoti njen prispevek k skrbi za slepe in njeno vlogo v razvoju njihovega izobraževanja.

Ob preglednih študijah o njenem šolanju in službovanju (Tatjana Hojan), vlogi v razvoju skrbi za slepe na Slovenskem (Aleksandra Serše) in delu za knjižnico slepih (Petra Testen), ki jih uokvirjata pregled ženskega gibanja in dobrodelnosti na prelomu stoletja (Irena Selišnik) ter oris rodbine Skaberne (Tone Smolej), so v knjigi ponatisnjena tudi Minkina temeljna besedila, s katerimi je tvorno vplivala na ustanovitev Zavoda za slepe v Ljubljani in orala ledino v razvoju skrbstva za slepe na Slovenskem. Zbrano slikovno gradivo Minko Skaberne umešča v krog družine, sodelavcev in prijateljev. Knjiga je izšla ob 100-letnici Knjižnice slepih in slabovidnih, ki v priznanje njenih prizadevanj za to ranljivo skupino nosi njeno ime.

Škocjanske jame 1920–1940

Inštitut za raziskovanje krasa je izdal knjigo (v angleščini) Trevorja Shawa Škocjanske jame 1920–1940. Škocjanske jame imajo bogato zgodovino.

Ta knjiga pokriva le sorazmerno kratko obdobje med obema svetovnima vojnama, ko je Avstrija območje predala Italiji. Večji del Škocjanskih jam je bil raziskan pred letom 1914, zato je bil glavni cilj jamo razviti v turistično znamenitost. Jame so obiskovali že prej, a v 20. in 30. letih so se osredotočili na izdelavo turistične poti skozi jame, z novimi mostovi in stezami, kot tudi novim predorom do površja.

Da bi vse to uskladili z italijanskimi zakoni, je povzročalo težave, zato so z odprtjem odlašali do leta 1923. Ob vsem tem so jame še dodatno raziskali, premerili in o njej objavili sveže znanstvene razprave. Poročali so tudi o malo znani usodni nesreči. Skozi celotno obdobje so posamezni vodniki, raziskovalci in upravniki napisali zelo človeško in razburljivo zgodbo. Kar knjigo dela še posebej pomembno, je velikanski prispevek italijanskih arhivov in zgodovinarjev.

Slovenska ljudska balada

Glasbenonarodopisni inštitut je izdal knjigo etnologinje Marjetka Golež Kaučič Slovenska ljudska balada, ki je celostna obravnava slovenske ljudske balade v njeni vsebinski in formalni podobi. Pregledno in z uporabo različnih pristopov vključuje teksturne in kontekstualne vidike, a se osredotoča na vsebino, na zgodbo in njena sporočila. Slovensko ljudsko balado komparativno primerja z umetno balado, ukvarja pa se tudi z literarizacijo balad ali baladnih tem. Ponovno presoja domače in tuje teoretske in metodološke premisleke o tem enigmatičnem žanru in ponuja nove odgovore na vprašanja o njegovi definiciji, tipologiji, značilnostih, specifičnostih in univerzalnostih.

Zasnovana je kot kombinacija identifikacijskega in interpretativnega postopka in tekstne analize ter temelji na folklorističnih in medbesedilnih teoretskih izhodiščih, pri tem pa za izhodišče vzame izbrane primere posameznih balad od Lepe Vide in Kralja Matjaža, prek Ribe Faronike, Godca pred peklom, Desetnice, Mrtvaških kosti, Marije in brodnika, pa vse do Lovčevega pogreba. Slovensko ljudsko balado prikazuje kot del ogromnega ustvarjalnega kontinuuma, ki lahko pokaže izročilno, umetniško in estetsko ter emotivno vrednost.

Pesemska ustvarjalnost Goriških brd

Glasbenonarodopisni inštitut je izdal knjigo Marjete Pisk Vi čuvarji ste obmejni. Pesemska ustvarjalnost Goriških brd v procesih nacionalizacije kulture, ki osvetljuje dejavnike in procese, ki so v 19. stoletju vplivali na poudarjanje narodne identifikacije kmečkih prebivalcev Goriških brd. Narodni aktivisti so poleg rabe slovenskega jezika v šoli in cerkvi in opredeljevanja za slovenski pogovorni jezik na popisih posebej spodbujali Brice k izražanju identifikacije s petjem slovenskih »narodnih« pesmi. Zato so pospeševali delovanje pevskih zborov in poskušali iztrebiti petje neslovenskih pesmi – predvsem furlanskih in italijanskih.

Na pevsko dejavnost izven okvira društev je pomembno vplival način življenja prebivalstva, ki ga je močno zaznamoval sistem zakupništva, t. i. kolonat. Knjiga poleg obravnave narodnih identifikacij kmečkega prebivalstva obmejnih območij na osnovi t. i. ljudske kulture predstavi tudi raziskovanje ljudskih pesmi v Goriških brdih, med katerimi so imele posebno mesto narečno obarvane priložnostne pesmi, ki so v vsakdanjem življenju prebivalcev dopolnjevale repertoar ljudskih in cerkvenih pesmi, znanih na širšem slovenskem ozemlju.

Avstro-Ogrska monarhija v besedi in podobi

Inštitut za slovensko narodopisje je izdal drugo knjigo Avstro-Ogrska monarhija v besedi in podobi – Slovenci, ki je namenjena Kranjski in Primorju. Po prvem delu Avstro-ogrske monarhije v besedi in podobi: Slovenci 1, Štajerska, Porabje in Prekmurje, Koroška (2016), smo dobili še drugi del prevodov poglavij, ki predstavljajo Kranjsko in Primorje. Knjigi zaokrožata podobo o Slovencih iz monumentalne knjižne serije Die österreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild, ki jo je zasnoval nadvojvoda Rudolf in je izhajala med leti 1884–1902 na Dunaju.

Prevedena poglavja podajajo pregledno podobo življenja, kulture in gospodarstva Slovencev v tistem času. Prevladujejo različni etnološki opisi regij in prebivalstva, ki so umeščeni v politični in kulturnozgodovinski kontekst tako Avstro-ogrske kot tudi posameznih drugih dežel v drugi polovici in ob koncu 19. stoletja. Pisci tekstov so različnih provenienc, poklicev in zanimanj in njihove študije so pomemben vir o slovenski kulturi in gospodarstvu, ki je bil doslej prepogosto pozabljen.

Forma Viva Maribor

Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta je izdal knjigo Marjete Ciglenečki Forma Viva Maribor (1967–1986). Maribor velja za najuspešnejše industrijsko mesto v nekdanji Jugoslaviji z visokim deležem delavskega prebivalstva. Tudi dosežki na področju umetnosti so v Mariboru pogosto tesno povezani z zdaj propadlimi industrijskimi velikani, ki so jih vodili široko razgledani, domačemu mestu predani ter za umetnost dovzetni direktorji in inženirji. Med paradnimi konji mariborskega gospodarstva po drugi vojni so bila tudi gradbena podjetja, kjer se je rodila ideja o organizaciji kiparskega simpozija.

Maribor je bil med letoma 1967 in 1986 najmlajše od štirih delovišč slovite slovenske Forme vive. Umetniki iz sedmih držav so ustvarili devetnajst betonskih skulptur velikih dimenzij, ki so jih urbanisti postavili na ključne točke mariborskega mestnega tkiva. Izdelava skulptur iz betona po načrtih in modelih umetnikov je bila velik izziv za gradbenike; zahtevno nalogo so vsakič znova opravili uspešno in z zanosom. Forma viva Maribor je primer odlične sodobne urbane opreme in izvrsten spomenik mariborski industriji.