Svetlana Makarovič sodi v nesporen vrh pesniškega ustvarjanja pri nas, po eni strani piše pretresljivo baladno liriko za odrasle, po drugi pa izjemne pravljice za otroke. Je avtorica številnih vrhunskih umetnin, Boris A. Novak je nekoč zapisal, da v njenem obširnem opusu ni niti ene slabe pesmi.

Svoje pravljice je predelala v številne radijske igre in lutkovne ter igrane predstave, pesmi je tudi sama uglasbila. Makarovičeva je namreč tudi izvrstna glasbenica in avtorica imenitnih šansonov – gre za edinstveno, izvirno in vsestransko umetnico, ki nemalokrat svoja besedila pospremi tudi z ilustracijami.

Eno najlepših leposlovnih del mladinske literature

Založba Sanje je pod naslovom Pesmi muce potovke izdala veliko ilustrirano knjigo njenih zbranih pesmi za otroke.

Ilustrirane zbrane pesmi za otroke mojstrice verza in umetniške besede so nedvomno eno najlepših leposlovnih del mladinske literature v slovenskem jeziku. Knjiga Pesmi muce potovke je nastala v sodelovanju s cvetom dvaintridesetih slovenskih ilustratork in ilustratorjev.

Pesmi muce potovke so obsežna zbirka pesmi, nabranih iz njenih pesniških zbirk, songov iz lutkovnih predstav in radijskih iger, ki jih je napisala po lastnih in tujih predlogah, in manj znanih pesnitev. V knjigi lahko beremo pesmice Sapramiške, Korenčkovega palčka, sovice Oke, coprnice Zofke, kosovirjev, takšnih in drugačnih strahov, Rdeče kapice, kokokoške Emilije, peka Mišmaša in še mnoge druge.

Pesmi so duhovite, pikre, pretresljive, prismuknjene pa tudi ljubke in lirične

Pesmi so razdeljene v dvaintrideset pesemskih sklopov, pri čemer je vsakega ilustrirala druga ilustratorka ali ilustrator, triintrideseti sklop pesmi z mačjo tematiko, tako imenovanih mačnic, pa je mehko razpreden po vsej knjigi.

Mnoge pesmi že dobro poznamo, precej pa je takšnih, ki jih v tej čudoviti knjigi beremo prvič, saj doslej še niso izšle.

Pesmi, ki jih je Makarovičeva napisala za otroke, so duhovite, pikre, pretresljive, malček prismuknjene pa tudi ljubke in izrazito lirične. Tako ni nič nenavadnega, da jih, tako kot njene imenitne pravljice, radi berejo tudi odrasli. V Pesmih muce potovke so prvič zbrane v cvetoberu, s tem pa smo dobili eno najpomembnejših knjig na področju otroškega leposlovja na Slovenskem.

Spremni besedi sta prispevala pesnik Boris A. Novak ter urednik Žiga Kosec.

Poezija igrivosti, smeha, topline in bližine

Iz spremne besede Borisa A. Novaka: »Svetlana zelo pogosto uporablja ta prefinjeni postopek: njene pesmi, pravljice ter lutkovne in radijske igre so očarljivo igrive, vendar vsebujejo tudi »dvojno dno«, saj otrokom omogočajo, da na neprisiljen način, skozi igro, znotraj svojega doživljajskega obzorja razumejo, kaj je dobro in kaj je zlo. In prav tukaj je tudi odgovor na vprašanje, ki smo si ga zastavili ob navidezno paradoksalni dvojnosti ustvarjalne osebnosti Svetlane Makarovič: kako je mogoče, da avtorica najbolj krvavih balad slovenske poezije v isti sapi piše tako duhovite, domišljijsko bogate in čustveno tople pesmi, igre in pravljice? Prav zato, ker ve, kaj je zlo, ker ga je boleče izkusila in se zoper njega tolikokrat borila, nam ta velikodušna avtorica podarja poezijo igrivosti, smeha, topline in bližine, podarja nam dobroto v obliki dobrih, odličnih, smešnih, upravičeno jeznih, globoko ganljivih verzov. Tako Svetlanine Pesmi muce potovke najdejo pot v naše srce, kjer bodo odslej doma.«

Med živalmi posebno vlogo igra mačji rod

Iz spremne besede Borisa A. Novaka: »Med živalmi seveda posebno vlogo igra mačji rod. Svetlana je ena izmed kraljic kulta Mačk, ki v umetnosti vlada od staroegipčanskih časov, ko je imela boginja Bastet mačjo podobo. Tej elitni mačji loži je pripadal tudi francoski simbolist Charles Baudelaire, ki je sredi 19. stoletja v svoje znamenite in prelomne Rože zla vključil tudi čudovit sonet Mačke (Les Chats). Po otrokom prijaznem tonu pa je Svetlanina upesnitev mačk bližja jezikovni poetiki radikalnega angloameriškega modernista Thomasa Stearnsa Eliota, ki je mačkam posvetil antologijske ode v Knjigi praktičnih mačk (1939). Prisrčne hvalnice mačkam je v slovenski poeziji spesnil tudi Kajetan Kovič s priljubljeno zbirko Maček Muri (1975).

Kako ostati ravnodušen ob Svetlaninem mačkoljubnem pozivu Mucek sirota?«

Zvezda

Jasno, mirno danes žari
čudoviti severni sij,
skozenj se zvezda lesketa,
zvezdica, moja znanka.

Kaj mi boš povedala,
ti bogata zvezdica,
ki imaš toliko srebra,
da ga nikdar ne zmanjka?

Mala zvezda pa molči,
le mežika v moje oči,
zvezda odgovora ne da –
zvezda je kot uganka.

Potovka

Jaz sem stara mačka potovka,
sem iz daljnih krajev k vam prišla.
sem preprosta siva muca,
nič posebnega na pogled,
saj me je le za prgišče
s cekarjem in repom vred.
V cekarju so pesmi zate,
za vse palčke, za vse škrate –
nate jih, mladički, nate!