Zapri
Iskanje

Pesniku v živ spomin

Objava: 02. 12. 2021 / 12:30
Čas branja: 6 minut
Nazadnje Posodobljeno: 02.12.2021 / 12:33

Pesniku v živ spomin

Pesniku v živ spomin
V zavedanju svoje minljivosti človek nosi globok strah: ne samo, da nas nekoč ne bo več tu, na tem svetu, ki so ga prepredle niti našega življenja, ampak bo z nami počasi minil tudi spomin na nas. Zares, otožnost je vtkana v srce stvari ... Toda prav sredi te otožnosti se včasih zasveti žarek nečesa drugega, nečesa neminljivega. Božanski Spomin kliče človeškega v življenje, davno minule podobe niso nič več blede, ampak se gibljejo v na novo vdihnjenem življenju, vselej preteklem in vselej prihodnjem … 29. novembra je minilo sto let od rojstva pesnika Franceta Balantiča. Njegova lirska poezija je spev, ki ga v svoji globini poje življenje: slišimo ga v barvitih slikah otroštva, senčnatih pokrajinah socialnih stisk, kipeči ljubezenski strasti, v obupu in notranjem miru. Balantič je lirik človekove notranje drame, ki jo v verze preliva s takšno pesniško iskrenostjo kot malokdo. Prav zato je danes njegova poezija tako živa, kot je bila ob nastanku, prav zato danes njegova poezija vabi in kliče v življenje.

Praznik otrok

V reki, kalni od dobre prsti,

lep, prašen grozd sem opral.

Star popotni berač ga je dal,

večer je, kaj bi z njim sredi noči.

Na ustnicah mi je sladki sok nasmejan

kakor trudne molitve poljub.

Zdaj bom sanje izpil iz vseh kup,

jutri bo praznik otrok in moj dan.

Jesenski ognji

Že davno je zorenje izšumelo

iz venca naših gmajn in vročih lok...

Prvi mesec beri tednik Družina v digitalni obliki za 1 EUR!

Nazaj na vrh