Pri Družini izšla pesniška oporoka papeža Frančiška
Pri Družini izšla pesniška oporoka papeža Frančiška
»Ta knjiga torej ni le zbirka besed, temveč pesniška oporoka človeka, ki je želel ohraniti svoj glas tudi onkraj časa, ki mu je bil odmerjen na tej Zemlji. Gre za posmrtni spev, s katerim nam je Frančišek hotel ostati blizu kot nekdo, ki nam nikoli ne bo nehal stiskati roke,« je povedal Leoncini.
Janko Petrovec: Kaj pravzaprav pomeni ljubiti ta svet?
Slikanico, ki jo odlikujejo ilustracije Alessandra Sanna in prevod nekdanjega rimskega dopisnika Janka Petrovca, zaznamuje navidezna preprostost, ki pa skriva globlje življenjsko sporočilo. Prav to za Družino poudarja tudi Petrovec, ki v besedilu prepoznava več kot le kratko pesnitev: »V sklepu se skriva življenjsko vodilo, ki je preprosto samo na videz. Kaj pravzaprav pomeni – ljubiti ta svet? In, ali ni to vpričo tragedij, ki se odvijajo vse okoli nas, vpričo krivic, ki nam jih svet povzroča, ter vpričo izdaj, s katerimi se prej ali slej sooči vsak – v resnici nadvse težka naloga?«
Osebno me je pri Frančišku velikokrat presenetilo, kako krhko in občutljivo dušo je skrivalo njegovo mogočno telo. (Janko Petrovec)
Ljubezen do sveta ni nekaj samoumevnega, temveč pogosto zelo zahtevna drža – še posebej v soočenju s krivicami, razočaranji in bolečino. Ob tem Petrovec dodaja, da je Frančišek vedel, »da lahko svojo vero ustrezno živi samo tako, da poskusi zdraviti svet,« zaradi česar je bila njegova vizija Cerkve »poljska bolnišnica«.
Pesnitev je prevedel novinar Janko Petrovec. FOTO: Tatjana Splichal
Krhka in občutljiva duša Frančiška
Knjiga nagovarja širok krog bralcev. Primerna je kot darilo ob pomembnih življenjskih mejnikih, kot sta prvo obhajilo ali birma, hkrati pa je primerna za vsakogar, ki išče kratko, a pomenljivo duhovno branje. Petrovca je med prevajanjem večkrat presenetilo, kako se je za Frančiškovo mogočno zunanjostjo skrivala izjemno krhka in občutljiva notranjost.
Vsaka dobra literatura je namreč globoko intimna, naloga prevajalca pa je med drugim, da se tej intimi približa, jo skuša ujeti in prevesti v okolje ciljnega jezika. (Janko Petrovec)
»Vsaka beseda šteje«
Prevajanje je po besedah Petrovca zelo podobno ne glede na to, ali gre za besedila papeža ali druga dela. Kot pravi, je vsaka dobra literatura »globoko intimna«, zato se mora prevajalec tej intimnosti približati, jo »skušati ujeti in prevesti v okolje ciljnega jezika«.
Pri slikanici »Trije metulji« je izziv drugačen, ker gre za zelo kratko besedilo, kjer »vsaka beseda šteje«. Poudarja, da mora prevod »kljub kratkosti čim bolje ohranjati avtorjev ritem, večplastnost in rahlo privzdignjenost, ki pa mora ohranjati preprostost«.
Petrovec je igralec in večkrat nagrajeni novinar, ki je osem let opravljal delo dopisnika za RTV Slovenija iz Rima in Vatikana, sedaj pa je odgovorni urednik Radia Koper. FOTO: Iris Rupnik
Zapuščina Frančiška
Ob oceni zapuščine Frančiška razloži, da lahko sedaj govorimo o pontifikatu, ki je »preusmerjal pozornost: od doktrinarnih sporov k pastoralni praksi, od centra k obrobju revščine, selitev in izključevanja – ter od abstraktne morale h konkretnemu usmiljenju«. Po njegovih besedah je Frančišek v središče postavil prav usmiljenje, med drugim tudi z izrednim svetim letom 2016.
Hkrati izpostavlja, da je ena pomembnejših zapuščin papeža uvrstitev ekologije med teološke teme, saj je varovanje Božjega stvarstva povezal z vprašanji morale in socialne pravičnosti. »Z vsem tem je razširil nabor vprašanj, ki jih Cerkev ne more več ignorirati. Frančišek vsekakor ostaja glas globalnega juga in medreligijskega dialoga ter kritik ekonomske neenakopravnosti. Vse bolj oprijemljiva pa je v letu po smrti postala tudi njegova teza o ‘tretji svetovni vojni po kosih’,« obrazloži in doda, da je njegova dediščina predvsem v rokah njegovih naslednikov, ki bodo lahko imeli drugačne poglede.
Vse to se, čeprav v zelo kratki obliki, odraža tudi v pesniški oporoki, ki jo prinaša slikanica: »Je miniatura, ki v sebi združuje skrb za naravo (ali Božje stvarstvo), spoštovanje do prednikov ter vero v Boga, ki ga Frančišek vedno znova išče v ljudeh tega sveta, pa če so še tako grešni,« pojasnjuje Petrovec.



