Papež Frančišek je že četrti papež, ki bo obiskal sedež Ekumenskega patriarhata v Carigradu. Pred njim so v Turčijo potovali že Pavel VI. (1967), Janez Pavel II. (1979) in Benedikt XVI. (2006). Janez Pavel II. je tik pred odhodom skoval frazo »Peter obišče Andreja«, s čimer je opozoril na oba apostola, ki veljata za ustanovitelja dveh najpomembnejših škofovskih sedežev krščanstva.

Pavel VI. se je s patriarhom Atenagoro sestal že januarja 1964 v Jeruzalemu. Med 26. in 27. julijem 1967 je nato odpotoval v Carigrad. 27. julija 1967 je Atenagora papeža sprejel v svoji carigrajski rezidenci, v Fanarju. Patriarh je takrat v nagovoru izpostavil »dialog ljubezni in medsebojnega razumevanja«.

Pavel VI. je obiskal tudi armensko apostolsko Cerkev v Carigradu. Ko je 26. julija prispel na armenski patriarhat v carigrajski četrti Kumkapi, ga je tam s prisrčnim pozdravom sprejel patriarh Shnork Kaloustian v spremstvu 1.000 armenskih vernikov. Papež in patriarh sta okrepila medsebojna prizadevanja za edinost Cerkve, za katero sta molila v Marijinem svetišču v bližini patriarhalnega sedeža.



Janez Pavel II. je pred poletom v Turčijo pojasnil, da želi prispevati svoj delež k prizadevanjem za edinost med vsemi kristjani. Za razliko od obiska Turčije Pavla VI. je imelo potovanje Janeza Pavla II. med 28. in 30. novembrom 1979 značaj državniškega obiska. V Ankari so papeža pozdravili predstavniki najvišjih državnih oblasti, sledil je obvezni obisk Atatürkovega mavzoleja.

V Carigradu je papež med drugim obiskal Hagio Sofio, sledilo je srečanje s patriarhom Demetrijem v Fanarju. V prvem pozdravnem nagovoru patriarhu je Janez Pavel II. spregovoril o »novem obdobju« prizadevanj pravoslavne in katoliške Cerkve za polno edinost, »ki je bila prikrajšana zaradi žalostnih zgodovinskih okoliščin«. Tudi med obiskom armenskih pravoslavnih kristjanov je papež malce kasneje potrdil svojo pripravljenost za vnovično združitev. Ob srečanju s patriarhom Shnorkom Kaloustianom je svoj obisk opisal kot »pričevanje za med nami že obstoječo edinost in za trdno odločenost, da z Božjo voljo dosežemo polno občestvo naših Cerkva«.

Med bogoslužjem za carigrajske katoličane v stolnici sv. Esprita so bili prisotni tudi patriarh Demetrij, patriarh Kaloustian in carigrajski veliki rabin. Zadnja postaja papeževega potovanja leta 1979 je bil Efez.



Benedikt XVI. je Turčijo obiskal med 28. novembrom in 1. decembrom 2006. Potovanje je bilo zaradi nedavnega papeževega »Regensburškega govora« v znamenju morebitnih napetosti, vendar se je končalo izredno pozitivno.

Benedikta XVI. je na letališču v Ankari sprejel predsednik turške vlade Recep Tayyip Erdogan. Po obveznem obisku mavzoleja Mustafe Kemala Atatürka se je papež sestal s turškim predsednikom Ahmetom Necdetom Sezerjem, kasneje pa še s predsednikom parlamenta Alijem Bardakoglujem. 29. novembra je papež v Efezu daroval slovesno sveto mašo, nato pa je odpotoval v Carigrad. Tam je obhajal večernice v stolnici sv. Jurija v Fanarju.

30. novembra se je Benedikt XVI. udeležil slovesnega bogoslužja ob prazniku apostola Andreja. Po bogoslužju sta papež in patriarh kot cilj obiska navedla edinost med obema Cerkvama. Nazadnje je papež obiskal še Modro mošejo in Hagio Sofio. Njegov skromni nastop je turška javnost sprejela zelo pozitivno.

Državni mediji in celo konservativni islamski časniki so obisk Benedikta XVI. označevali kot zmagoviti uspeh. Obisk Modre mošeje so poimenovali kot »carigrajski mir«, mnogi časniki so pisali o »zgodovinskem dogodku«. »Papež je osvojil srca in razum turških državljanov«, so zapisali v komentarju časnika Turkish Daily News. Celo po ocenah vodilnih turških duhovnikov je papež Benedikt XVI. s svojim obiskom Modre mošeje ohladil jezo, ki jo je povzročil njegov »Regensburški govor«. Papeževo dejanje je bilo »pomenljivejše kakor ustno opravičilo«, je dejal carigrajski mufti Mustafa Cagrici. S tem je papež muslimanom »poslal sporočilo, četudi ne z besedami«. Tudi nekdanji vodja Turškega verskega urada, Mehmet Nur Yilmaz, je nastop voditelja katoliške Cerkve označil kot »veliko dejanje za islamski svet«. Papeževo vedenje je turške muslimane »zelo osrečilo«.

1. decembra je Benedikt XVI. v katoliški stolnici sv. Duha v Carigradu še obhajal slovesno bogoslužje, nato pa se je vrnil v Vatikan.

Vir: Kathpress
Foto: splet