V jedru peticije, sprožene oktobra lani in naslovljene na državno tožilstvo, je zahteva za sodno rehabilitacijo na montiranih povojnih procesih obsojenih slovenskih duhovnikov.

Da je takšnih sodnih zgodb na stotine, je jasno najmanj od objave prelomne študije Cerkev na zatožni klopi (Družina, 2005), v kateri je zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar dokazala, da je revolucionarna oblast samo od konca vojne do leta 1961 obsodila 429 duhovnikov, od katerih jih je bila velika večina (339) kaznovanih z zaporno kaznijo, nekateri (73) pa z denarno.

Vrnitev osebnega in institucionalnega dobrega imena

Že oktobra 2008 je dr. Tamara Griesser Pečar na Družinino vprašanje, zakaj se ji zdi potrebno, da skušajo predstavniki Cerkve za pokojne duhovnike, redovnike in redovnice, ki so bili po vojni krivično obsojeni, doseči razveljavitev obsodbe in tako vsaj simbolično rehabilitacijo, odgovorila: »Tukaj ne gre samo za to, da se nedolžnim vrne njihovo dobro ime – seveda tudi za to –, tukaj gre za Cerkev na Slovenskem kot celoto, za duhovnike in vse vernike.

V slovenski javnosti, predvsem v publicistiki, še vedno prevladuje nestrpnost do Cerkve. V veliki meri je to plod ateistične indoktrinacije šolstva in publicistike v komunističnem režimu.«

Več o peticiji, ki jo je mogoče podpisati na tej spletni strani, si preberite v novi številki Družine.