FOTO: Jana Jocif.


Stare hiše so dragocen pomnik časa, kulture, načina življenja, pa tudi mojstrstva v izdelavi. Neredko so prepuščene žalostnemu propadu, saj njihova obnova terja veliko energije, časa in denarja. Zato je še toliko bolj dragoceno, ko nekdo zbere pogum za tak podvig in ohrani kulturno dediščino za prihodnje rodove.

Odličen primer tega je čudovito obnovljena Vrbanova domačija v vasi Brode nedaleč od Škofje Loke.

Pogumen začetek obnove

Slavica Peternel, lastnica Vrbanove domačije, je leta 2012 od očeta podedovala spomeniško zaščiteno domačijo. Del domačije je obnovil že oče, hiša pa je bila še v zelo slabem stanju in treba se je bilo odločiti, ali naj jo podre ali se loti obnove.

Učiteljica zgodovine in geografije ter že od mladih let velika ljubiteljica kulturne dediščine in zbirateljica starin, se je odločila za drugo možnost. Z neustavljivo voljo in energijo in tudi finančno pomočjo tete, ki je v tej hiši nekoč živela, ji je uspelo to, za kar so vsi govorili, da je nemogoče. Skoraj 500 let staro hišo je iztrgala zobu časa.


FOTO: Jana Jocif.

Misija nemogoče ali herojski podvig?

»Ko sem prvim delavcem začela razlagati svoje načrte, so mislili, da se mi je zmešalo. Danes mi to tudi odkrito povedo,« se smeji podjetna lastnica, ki je bdela nad vsakim korakom prenove.

Obnove so se lotili zelo počasi, brez hitenja. Redno so se dobivali z arhitektom Alešem Hafnerjem in s predstavnico spomeniškega varstva Damjano Pediček Terseglav ter pazljivo izbirali mojstre, ki so še znali kaj narediti na star način.

Seveda pa med takšno prenovo pride tudi do raznih presenečenj. »Na začetku si sploh ne predstavljaš, kaj vse bo treba popraviti in predelati,« razlaga Peternelova. »Ves postopek se tako podaljša in podraži. Če nimaš volje, je bolje, da se tega sploh ne lotiš.«

V njihovem primeru je bila gotovo velika prednost to, da med prenovo niso živeli tu in da se jim ni mudilo z reševanjem stanovanjskega problema.

Ljubezen do prednikov na vsakem koraku

Ko se skupaj z lastnico sprehodimo po Vrbanovi hiši, je, kot da bi vstopili v razburljiv zgodovinski roman. Vsak prostor in predmet skriva v sebi zanimivo zgodbo.

Restavrirane lepo okrašene skrinje so star hišni inventar, omare v spalnici so bile last Slavičine babice. Posteljo so izdelali iz hruške, ki je stala pred hišo in so jo zaradi propadanja morali podreti. Okna in vrata je iz domačega macesna izdelal Slavičin zet.


FOTO: Jana Jocif.

Vse zavese v hiši je sedanja gospodinja zašila sama. V kopalnici in spalnici kar iz prta, ki ga je vezla teta. »Prta ni nikoli dokončala, a ker je vanj vložila toliko energije, se mi ga je zdelo škoda zavreči. Pa sem ga uporabila za zavese,« pove lastnica, ki ji sorodstvene vezi zelo veliko pomenijo.

Čipke, ki krasijo zavese v dnevnem prostoru, ji je naklekljala teta po mamini strani. »Tako sem vključila v hišo delo tistih svojih, ki sem jih spoštovala in jih imela rada. Toliko so se trudili, toliko so naredili za ta grunt, pa naj še naprej živi na njem nekaj njihovega.«

Prvi zapis o domačiji v urbarju iz leta 1560

Začetki Vrbanove rodbine segajo tako daleč v preteklost, da so že zaviti v legende. »Tete so mi pripovedovale, da naj bi neki bogat grof sem poslal živet svojo hčer z nezakonskim otrokom,« razlaga Peternelova.

Dejstvo pa je, da je najstarejši zapis o tej domačiji v urbarju iz leta 1560. Kot lastnik domačije je naveden Urban Vodnik, zato se domačiji tudi reče pri Vrban. Priimek Vodnik pa se je, neverjetno, ohranil vse do sedanje lastnice (njen dekliški priimek je bil Vodnik), torej skoraj petsto let.


FOTO: Jana Jocif.

Lastniki se s kmetijo danes ne ukvarjajo več tako kot nekoč. Še vedno negujejo in izkoriščajo gozd, travnike dajejo v najem. Slavica Peternel je po 40 letih učiteljskega dela v Škofji Loki danes upokojena in vesela, da se ji ni treba soočati s koronskimi učiteljskimi izzivi. Skrbno urejena hiša in njena okolica kažeta, da ji tudi doma dela ne zmanjka. Zelo radi svoje starše obiščeta tudi hčerki z družinama, ki živita na drugem koncu vasi.

»Vsak dan so tu in za praznike ni nič drugače,« se smeji Slavica, ko jo povprašamo, ali božič praznujejo skupaj. »Orehovo potico bomo spekli, zagotovo, letos je bila letina orehov kar dobra.« K tako gostoljubnim ljudem in v tako prijetno domačno hišo prav gotovo vsakdo rad pride, sva se na koncu strinjali tudi s fotografinjo.


Celoten članek si preberite v novi številki revije Praznična. Letna naročnina na revijo je 19,60 evra. Cena posamezne številke je 4,90 evra. Hitra pot do naročila: narocila@druzina.si, 01 360 28 28. Revijo lahko prelistate TUKAJ.