Dejanja, nevredna človeka

Viliju so se že od zgodnjega otroštva dogajale stvari, ki jih ne privoščimo nikomur. Pri mami in očetu ni mogel živeti – mama je cele dneve fizično garala, oče pa je bil alkoholik. Živel je pri babici in pri rejnici. Poleg poniževalnih besed je imela rejnica nadvse krut način kaznovanja: cele popoldneve je moral kot otrok klečati v pesku z rokami v odročenem položaju, jesti svoje iztrebke, pogoltniti celo skledo popra …

Razlaga, da nikdar ne bo pozabil sosedovih besed, ki je mami dejal, naj ju z bratom kar pobije, da ne bosta preveč zrasla, kajti potem ju ne bo mogla. Pove tudi o trenutku, ko je Vilijeva mama prišla na obisk k rejnici. Prinesla mu je igračo, kar mu je ogromno pomenilo. A rejnica mu je mamino igračo nemudoma vzela. Bolečina je bila velika.

Ne želim je obsojati

Vili pa v nasprotju s pričakovanji rejnice ne obsoja, temveč se jezi na odgovorne, ki zlorabe niso takoj začut...