Pisanice kot umetnost: edinstvena razstava Jelke in Jožeta Žlausa na Vranskem
Pisanice kot umetnost: edinstvena razstava Jelke in Jožeta Žlausa na Vranskem
Z ljudsko glasbo je odprtje popestril trio na kitarah in kontrabasu Kitarakon. Odprtja so se udeležili tudi županja Nataša Juhart, domači državnozborski poslanec Aleksander Reberšek, predstavniki kulturnega življenja.
Jože Žlaus je v širšem slovenskem prostoru poznan kulturnik, glasbenik, grafik. Na domu v Globočah pri Vojniku je ustvaril galerijo Piros. Neizmerno ga zanima slovenska in češka umetnostna kultura in dediščina. Prejel je nekaj pomembnih priznanj. Žena Jelka se poleg glasbe udejstvuje tudi na likovnem področju. Pred nekaj leti je bila na kratkem tečaju izdelave pisanic v »batik« tehniki pri mojstrici te obrti Martini Vidic iz Rosalnic – Tri fare v Beli Krajini.
FOTO: Jože Potrpin
Jože, ki je predstavil bogato zgodovino in tradicijo ter simbolizem pirhov ali pisanic (danes izraz za obarvano jajčno lupino), je med drugim izpostavil, »da je bilo krašenje velikonočnih jajc razširjeno zlasti med slovanskimi narodi (prednjačijo Čehi in Slovaki), v Sloveniji pa v Beli krajini, na Notranjskem in v delu Dolenjske, kjer so se ohranili lepi primerki poslikav v tako imenovani 'batik' tehniki. Nekoliko kasneje se pojavijo tudi drugačne poslikave, od drsank, remenk in v sodobnosti tudi modernejših, včasih kičastih načinov poslikav.«
FOTO: Jože Potrpin
Njuna potujoča razstava Pisanice tako in drugače (lansko leto je bila v Vojniku in Ločah) obsega: petindvajset pisanic povzetih po pravljičnih motivih miniaturnih silhuet – škarjerezov Doroteje Hauser, zato tem lahko upravičeno rečemo, da so to »vojniške pisanice«. Nekaj pa je tudi pisanic v batik tehniki, ki so Jelkini originali in vsebujejo poleg geometrijskih likov tudi štajerske vinske motive, tu in tam se pojavi napis Vojnik.
FOTO: Jože Potrpin
Jože Žlaus razstavlja ciklus grafik »Pisanice v modrem«, navdihnjene po mapi etnografa Alberta Siča iz leta 1922 »Zbirka narodnih ornamentov in okraskov na pirhih«, v kateri je kar 200 najlepših primerov poslikav iz Bele Krajine, iz Notranjske in iz dela Dolenjske. Tudi Dušica Kunaver je pred več kot 30. leti izdala knjižico »Pisanica rdeča« in motive povzela po Albertu Siču. Danes Slovenci premoremo več kot 20 različnih knjižnih edicij na temo pisanic.
Na razstavi so tako najlepši grafični motivi, ki se pojavljajo na pisanicah, narejenih v batik tehniki, vsaki pa je spodaj dodana vinjeta, ki je prav tako povzeta po slovenskih ornamentih.
FOTO: Jože Potrpin
Tretji sklop pa sestavlja samo del Žlausove zbirke različnih pisanic iz Slovenije, Bele krajine (batik in drsanke) in Prekmurja (kombinacija batika in drsank), ter iz nekaterih dežel, Češke, Slovaške, Ukrajine, Holandije, Avstralija. Pet pisanic mu je še pred vojno v Ukrajini podarila profesorica muzikologije iz Lvova. Zanimive so tudi tri večje pisanice, prva je iz Avstralije in je delo Aboriginov, izdelana na jajčki avstralskega noja – emuja, drugo so Jožetu na Češkem podarili prijatelji, tretja pa je njegovo delo z likom trpečega Kristusa, obe sta pa izdelani na nojevi jajci.
FOTO: Jože Potrpin
Razstava, ki je prišla še v postnem času in bo pomembno bogatila in lepšala velikonočni čas, je odprta do 30. aprila.



