Mark Twain, ki mu je bilo v resnici ime Samuel Langhorne Clemens, se je rodil 30. novembra 1835. To je bilo leto, v katerem je Friderik Baraga začel misijonariti med Indijanci plemena Očipva ob Gornjem jezeru. Twain je bil šesti od sedmih otrok v družini podeželskega odvetnika. Ko je bil star štiri leta, se je družina preselila v mestece Hannibal ob Misisipiju, kjer je preživel otroštvo. Da je bil precej navihan, lahko sklepamo po anekdoti, ki jo je pripovedoval kot odrasel mož: »Kot otrok sem nekega dne na cesti opazil voz z melonami. Ker ni bilo ob njem nikogar, me je premagala skušnjava. Ukradel sem melono, stekel za vogal in ugriznil vanjo. Tedaj pa me je preplavilo kesanje. Hitro sem se vrnil k vozu, melono položil nanj – in vzel bolj zrelo ...«

Otroštvo je preživel v mestecu Hannibal ob Misisipiju.

Leta 1847 mu je pljučnica vzela očeta, zato je obesil šolo na klin in postal tiskarski vajenec. Pozneje je delal kot pristaniški pilot na Misisipiju, po izbruhu ameriške državljanske vojne pa se je odpravil na zahod, kjer se je preizkusil v vlogi novinarja in zlatokopa. V tistem obdobju je objavil prve humoristične zgodbe pod psevdonimom Mark Twain. Zaslovel pa je leta 1876 s knjigo Prigode Toma Sawyerja, ki ji je leta 1884 sledila knjiga Prigode Huckleberryja Finna. Umrl je leta 1910.

Velika reka

Rdeča nit Twainovega življenja je bila poleg humorja tudi reka Misisipi. Ta izvira v jezeru Itasca v Minnesoti na nadmorski višini 450 metrov. Od tam teče proti jugu in se pri New Orleansu v delti, ki je večja od Slovenije, izliva v Mehiški zaliv. Misisipi je dolg 3.379 kilometrov, njegovo porečje pa meri 3,2 milijona kvadratnih kilometrov. Vanj se deloma ali v celoti zlivajo vode iz 32 ameriških zveznih držav in dveh kanadskih provinc. Misisipi ima več kot 250 pritokov. Med največjimi so reke Ohio, Arkansas in Misuri.

Ime Misisipi izvira iz jezika enega od indijanskih plemen, ki so živela ob njej.

Ime Misisipi izvira iz jezika enega od indijanskih plemen, ki so živela ob njej. To so jo poimenovali »Velika reka«. Ime je povsem na mestu, saj je Misisipi na najširšem delu širok kar osemnajst kilometrov, njegova največja globina pa znaša 61 metrov. Voda potuje od izvira do izliva približno 90 dni. To pomeni, da znaša njena povprečna hitrost 37 kilometrov na dan oziroma 1,5 kilometra na uro. Ob obilnejših padavinah in večji vodnatosti se hitrost seveda poveča. Povprečni pretok znaša od 6.000 do 20.000 kubičnih metrov v sekundi. V zgornjem toku reka pozimi zamrzne.

Z ladjami in klavirjem

Misisipi spada med najpomembnejše prometne poti v ZDA. Do Baton Rougea, glavnega mesta Louisiane, lahko po njem plovejo oceanske ladje, do Minneapolisa, največjega mesta v zvezni državi Minnesota, pa rečne ladje. Ob njem so številna pristaniška mesta, v katerih natovarjajo in raztovarjajo različno blago. Na Misisipiju lahko še vedno vidimo tudi ladje, kakršna je na eni od slik. Gre za najstarejšo obliko ladje s strojnim pogonom, ki za prenos moči s stroja na vodo uporablja kolesa z lopaticami.

Na Misisipiju lahko še vedno vidimo tudi ladje s strojnim pogonom, ki za prenos moči s stroja na vodo uporablja kolesa z lopaticami. FOTO: Pixabay

Misisipi je v preteklosti pogosto poplavljal. Najhuje je bilo leta 1927, ko je bilo poplavljenih kar 70.000 kvadratnih kilometrov površine, voda pa je bila ponekod visoka devet metrov. V teh najbolj uničujočih poplavah v zgodovini ZDA je umrlo okrog petsto ljudi.

Poplave je na lastni koži občutil tudi Mark Twain. Nekoč je povedal, da mu je takrat življenje rešila glasba. Ko je voda zalila njihov dom, je oče splezal na omaro. On pa je zlezel na klavir, zato je pozneje razlagal, da je očeta spremljal na klavirju.

Članek je bil objavljen v reviji Radovednež (11/2025).