Predstavitve knjige Med mero in misterijem s podnaslovom Antični svet v delih Alojza Rebule, ki jo je še lani izdala tržaška založba Mladika, se je v torek dopoldne v prostorih galerije Družine udeležil tudi pisatelj Rebula.

»Živimo v času, ko je duh odrinjen. Ampak duh je nesmrten,« je dejal pisatelj Rebula na tiskovni konferenci ob predstavitvi knjige avtorice Jadranke Cergol, ki je antični svet in vrednote, ki se kažejo v Rebulovih romanih opisala že v svoji diplomski nalogi na tržaški univerzi, po desetih letih pa je dopolnjeno in predelano v knjižni obliki izdala založba Mladika. »Genocidnega šovinizma, kakor se je pokazal v modernih časih, v antiki ni bilo. Absolutno teptanje duše na ravni družbenosti,« je dejal Rebula potem, ko sta poleg avtorice Cergolove Rebulov antični svet predstavila še Kajetan Gantar in Andrej Capuder.

Gantar: »Veže naju trinom: antika, krščanstvo, slovenstvo«

Da sta z Rebulo prijatelja in v duhovnem sorodstvu že dolgo, je v začetku poudaril Gantar in izpostavil, da ju veže trinom: antika, krščanstvo in slovenstvo. »kar je gonilna ideja, ki žari iz Lojzetovega pisanja in dela«. Gantar se je posebej razveselil, da je knjiga nastala iz diplomske naloge, ki je nastala na tržaški univerzi, kjer slovenščina in slovenstvo nista najbolj priljubljena tema. Drugo, kar ga veseli, pa je, da se tržaška diplomantka loti takšne teme, saj je v Italiji kot drugod po Evropi antika zanemarjena tema, »na italijanskih univerzah berejo antična dela v italijanščini, ne več v izvirnem jeziku«. Nato se je Gantar v skoraj enournem predavanju sprehodil po Rebulovi »antični poti« in našteval klasike, ki sta jih oba srečevala ter jih umeščal v sodobni svet. »Lojze je vedno branil antiko in poudarjal, da naša kultura izhaja iz krščanstva in antike.«

Cergol: »Stik med antiko in krščanstvom: lepo, dobro in pravično«

Avtorica knjige je potrdila Gantarjevim besedam, da je razlika v študiju antike na italijanski in slovenski univerzi – obe dobro pozna, saj je na tržaški diplomirala, na ljubljanski pa doktorirala. »Cilj tega dela je bilo iskati globlje korenine antike v delih Alojza Rebule, predvsem na etičnem, estetskem in tudi ontološkem nivoju. Gre za iskanje tistih globljih vrednot, ob katerih se je Rebula oplajal za svoje literarno delo,« je dejala Cergolova in pristavila, da je upoštevala tako njegove romane kot eseje, dnevnike, različne članke. »Želela sem osvetliti vpliv klasične kulture na pisateljevo življenje in, posledično, na njegovo pisanje. Želela sem ugotoviti , v kolikšni meri je antika prisotna v avtorjevem filozofskem svetu in katere nauke je slovenski pisatelj črpal iz nje.« Za antičnega človeka je veljalo: kar je lepo, je tudi dobro in je tudi pravično. Torej etična lepota je združena z etično dobroto in z ontološko pravičnostjo. To so vrednote, ki jih Rebula postavlja kot vrhunec antičnega mišljenja in ki so delno v nasprotju s sodobnim svetom, kjer smo izgubili mero in tudi misterij.« Najzanimivejši del raziskave pa je bilo za avtorico, kot je dejala »soočanje s pisateljem samim in razgovor z njim o izbranih temah«.

Capuder: »To je Rebula. Nezamenljiv.«

»Dvignil sem ušesa, ko sem v povabilu prebral, da bo govor o meri in o misteriju,« je dejal Andrej Capuder. »Mera in misterij je citat iz Rebulove knjige, o tem sem napisal spis, esej pred 30 leti.« Mera in misterij, skodelici, ki sta v mojem življenju zastonj loputali v ravnovesju, v vetru usode, je Capuder prebral besede iz Rebulovega romana V Sibilinem vetru, na katere se je v svojem eseju naslonil in jih analiziral ter pokazal, »kako je Rebula obravnaval starodavno grško sintagmo, da je mera pravzaprav neravnovesje, neka nova izmerjenost, ki se spozna v stilizmih . In tudi, da misterij nikakor ni grški, pač pa krščanski,« je dejal Capuder in predno je prebral del iz četrt stoletja starega eseja, sklenil: . »Sintagmi mera in misterij je dal Rebula posebno obravnavo – tako posebno, da recimo če slišim danes po radiju tri stavke izpod njegovega peresa, rečem: to je Rebula. Nezamenljiv.«

foto: Tatjana Splichal