Zapri
Iskanje

Planinska zveza vabi nove markaciste

Za vas piše:
M.M.Š.
Objava: 07. 05. 2022 / 10:59
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 07.05.2022 / 11:04
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Planinska zveza vabi nove markaciste

Planinska zveza vabi nove markaciste
Število markacistov sicer počasi narašča, vendar je tudi obisk gora vse večji. FOTO: Andrej Praznik
Pomena markacij, usmerjevalnih tabel in urejenih poti, ki omogočajo varnejši in brezskrbnejši obisk gora, se planinci in drugi obiskovalci pogosto zavejo šele v neugodnih vremenskih pogojih ali če zaidejo z začrtane poti.

Za urejenost planinskih poti v Sloveniji skrbi skoraj 900 markacistov Planinske zveze Slovenije (PZS), ki pa zaradi vse večjega obiska gora potrebujejo nove in pomlajene moči, poroča STA. Kot pojasnjujejo pri Planinski zvezi, skrbijo za mrežo planinskih poti v skupni dolžini več kot 10.000 kilometrov, poleg tega bdijo še nad okoli 2.000 kilometri turnokolesarskih poti. Pod okriljem zveze je registriranih 884 markacistov in inštruktorjev markacistov, ki delo opravljajo prostovoljno, vsak med njimi pa v povprečju skrbi za več kot 11 kilometrov planinskih poti.

Planinske poti se neprestano spreminjajo, tako zaradi človeškega dejavnika kot zaradi delovanja narave.

Registrirani markacisti v planinskih društvih, ki jim na terenu pomagajo številni drugi prostovoljci, so v lanskem letu obnovi in vzdrževanju planinskih poti namenili 35.316 prostovoljnih ur dela, tehnična skupina komisije za planinske poti PZS, ki skrbi za zahtevne in zelo zahtevne planinske poti v visokogorju, pa je dodala še 1.540 prostovoljnih ur.

Kot so pojasnili, število markacistov sicer počasi narašča, vendar je tudi obisk gora vse večji, zato imajo markacisti vedno več dela. Planinske poti se neprestano spreminjajo, tako zaradi človeškega dejavnika kot zaradi delovanja narave. Po podatkih PZS je povprečna starost markacistov 53 let, zato si želijo, da bi se jim pridružili predvsem mladi planinci.

V Sloveniji markiranje planinskih poti sega v leto 1893.

Kakovostno delo markacistov in enotni postopki urejanja planinskih poti so rezultat usposabljanj, ki jih že več let izvaja komisija za planinske poti PZS: ta skrbi, da inštruktorji markacisti ter člani tehnične skupine in vodje tehničnih akcij pridobijo ustrezna znanja s področja vodenja, varnega dela z motorno žago, uporabe geografskih informacijskih sistemov, dela ob podpori helikopterja in druga znanja.

V Sloveniji markiranje planinskih poti sega v leto 1893, ko so na ustanovnem občnem zboru Slovenskega planinskega društva, predhodnika PZS, poleg glavnega odbora ustanovili tudi markacijski odbor. Ta je že v prvem letu delovanja označil 97 poti: njihov glavni namen je bil preprečiti Nemcem, da bi slovenske planinske poti še naprej označevali z nemškimi napisi in kažipoti.

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh