Vendar se tudi na vrhuncu turistične sezone najdejo stezice, kjer lahko hodimo več ur, ne da bi koga srečali. Če imamo srečo, nam delajo družbo gamsi, svizci, kozorogi in zvedave planinske kavke. Ko stopamo mimo pisanih preprog planinskega cvetja, se nehote sprašujemo, ali smo morda odkrili ostanek Zlatorogovega kraljestva.

Če imamo srečo, nam v gorah delajo družbo gamsi, svizci, kozorogi in zvedave planinske kavke.

Vladimir Kapus je leta 1930 v Ilustriranem Slovencu takole predstavil gamsa: »Lepi spomini pa so ostali med našim narodom na – gamse. Ni je planinske vasice, kjer bi ne pripovedovali starčki, kako so lovili po planinah lepo divjad in kaj vse so slišali že od svojih dedov. Gamsom, kakor tudi raznim delom njihovega trupla, so naši dedje pripisovali posebno čarobno, zdravilno moč. Najlepši spomin na gamsov lov pa je ovekovečen v pravljici o 'Zlatorogu', o belem gamsu, ki je imel zlate roglje in so ga čuvale bele žene rojenice.«

Planinec od nog do glave

Gams je eden od simbolov planinskega sveta. S kakšno lahkoto preči strmo melišče, skoči čez skalnat prag, se požene po grebenu in izgine za robom. V Sloveniji ga lahko srečamo v Julijskih Alpah, Kamniško-Savinjskih Alpah, Karavankah in v sredogorju. Tako kot se mora planinec ustrezno opremiti za obisk gora, je tudi gams odlično opremljen za gibanje po skalah. Zunanji trdi rob parkljev se oprime skalnih izboklin, vmesna mehka blazinica pa deluje skoraj kot gumijast podplat. Parklji se lahko nekoliko razprejo, da ima boljši oprijem na mokri skali, grušču in snegu.

Gamsu so včasih rekli tudi divja koza.

Gamsu so včasih rekli tudi divja koza. V dolžino meri do 135 centimetrov, visok pa je do 80 centimetrov. Njegova teža se med letom spreminja. Kozli so najtežji oktobra, pred začetkom parjenja, ko tehtajo do 50 kilogramov, v drugih delih leta pa okrog 30 kilogramov. Samci so nekoliko večji in težji od samic. Njihova dlaka je poleti rjavkasta, pozimi pa postane precej gostejša in temnejša. Na glavi imajo značilno temno progo, ki se vleče od gobca čez oči. Samec in samica imata črne, na vrhu nazaj ukrivljene rogove, ki jim pravimo roglji. Samci imajo nekoliko debelejše in daljše. Rastejo jim vse življenje in jim ne odpadejo. V prvih treh letih zrastejo približno 20 centimetrov, pozneje pa vsako leto le še za nekaj milimetrov. Pozimi se rast skoraj ustavi, zato nastanejo značilni letni obročki, po katerih lahko določimo starost živali. Konica je najstarejši del roglja.

Življenjski krog

Poleti se gamsi pasejo visoko nad gozdno mejo, kjer se hranijo s travami in zelišči. Dejavni so ves dan, izogibajo se le največji pripeki. Pozimi se spustijo nižje v gozd, kjer lažje najdejo hrano, zavetje pred vetrom in plazovi. Samice živijo v tropih z mladiči, starejši samci pa so večinoma samotarji. Kozam se pridružijo v času prska (parjenja) novembra in decembra. Takrat med kozli potekajo srditi boji za samice. Ozemlje, na katerega želijo zvabiti čim več koz, označujejo z izločki posebnih žlez in ga odločno branijo. V tem času se tudi manj hranijo in lahko izgubijo skoraj tretjino telesne teže. Koze skotijo maja ali junija navadno enega mladiča. Za to izberejo osamljena mesta stran od tropa. Vanj se vrnejo po nekaj dneh skupaj z mladičem, ki materi že po nekaj urah zanesljivo sledi tudi po izpostavljenem skalovju. Kozlič ostane z materjo prvo leto, do naslednjega rojstva.

Mladič lahko materi že nekaj ur po rojstvu zanesljivo sledi tudi po izpostavljenem skalovju.

Na preži in klobuku

Gamsi se zanašajo na vid, voh in sluh. Na nevarnosti se opozarjajo z glasnimi žvižgi, pihanjem in udarjanjem s parklji ob tla. Pri nas sta glavna plenilca gamsov volk in ris, kozliče pa včasih odnesejo tudi planinski orli. Manj opazni, a nič manj nevarni, so notranji zajedavci in nalezljive bolezni. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja se je število gamsov pri nas močno zmanjšalo zaradi garij. Občasno jih zdesetka tudi gamsja slepota. Veliko gamsov pogine zaradi padcev v prepade, padajočega kamenja in snežnih plazov. Dočakajo lahko 24 let, a le redki živijo tako dolgo. Eden od pomembnih dejavnikov, ki odloča o dolžini življenja, je obraba zob. Ko ti ne zmorejo več učinkovito mleti hrane, gams težje nabere dovolj maščobnih zalog za zimske mesece.

Gams je trdno zasidran v lovski kulturi in tradiciji. Njegova glava je upodobljena v znaku Lovske zveze Slovenije, lovci pa pogosto na klobuku za okras nosijo gamsov čop. Izdelajo ga iz daljših temnih zimskih dlak s hrbta kozlov. Najboljšo dlako imajo gamsi, stari od šest do deset let. Včasih je veljalo pravilo, da lovec na klobuku nosi perje ali dlako tiste divjadi, ki jo gre lovit.

Članek je bil objavljen v reviji Radovednež (07-09/2026).