Maševanje je vodil, ob somaševanju generalnega vikarja soboške škofije Lojzeta Kozarja in veržejskega župnika Milana Kavčnika, predsednik ŠKMS Boštjan Ošlaj. V nagovoru je Ošlaj poudaril odprtost karitativnega delovanja in pomoči vsem, ki se znajdejo v stiki. 

Maša v župnijski cerkvi v Veržeju. FOTO: Karlo Smodiš

V odmevu evangelija je dejal, da nam je včasih težko navezati stik z ljudmi, ki nam niso pri srcu ali so nam naredili kaj slabega. A Kristus spodbuja prav k temu. K nenaivni odprtosti k bližnjemu. Preseganje lastnih omejenosti in zamer je pogoj za oblikovanje skupnosti, kjer se ljudje čutijo sprejete, videne in slišane.

FOTO: Karlo Smodiš

O poteh iz brezna zasvojenosti

Na plenumskem delu srečanja je prostovoljce iz 34 župnijskih Karitas pozdravil generalni tajnik Jožef Kociper in besedo predal gostoma – Lidiji in Jožefu Kocipru.

Psihiater z dolgoletnim delom z alkoholiki, Jožef Kociper, je navzočim predstavil značilnosti zasvojenosti z medicinskega in psihiatričnega vidika. Pokazal je na proces zdravljenja in na značilnosti posameznih etap od zanikanja, soočenja z resnico, odločitve za zdravljenje in rehabilitacije, ki traja od tri do pet let. Za zasvojene z alkoholom velja abstinenca tako rekoč do konca življenja. Zasvojitveni refleks je namreč tako močan, da v trenutku ponovno prevzame možgane, če zdravljeni alkoholik ponovno zaužije alkohol.

Psihiater Jožef Kociper. FOTO: Karlo Smodiš

Po 40 letih abstinence zaradi »prijateljev« ponovno vse od začetka

Da je temu tako, je potrdila tudi psihologinja Lidija Kociper in dejstvo orisala z resničnim primerom. V svoji praksi se je srečala z zgodbo, ki je zelo povedna. Neki mož je na prigovarjanje »prijateljev« po štiridesetih letih abstinence poskusil alkohol. To dejanje ga je potegnilo v ponovni vrtinec pitja in brezna, iz katerega se človek ne more rešiti sam. Razmere so postale tako nevzdržne, da se je od njega želela ločiti 80 let stara žena.

Psihologinja Lidija Kociper. FOTO: Karlo Smodiš

Dvojnost in hinavski odnos

Na paradoks odnosa do alkohola in alkoholikov je opozoril psihiater Jožef. Če nekdo nič ne spije, ga imajo mnogi za slabiča. Ko se napije, ti isti kažejo nanj: »Glej kakšen je! Kako se je spet napil!« Prostovoljce je zato spodbudil naj o zasvojenosti kaj preberejo, da bodo znali pristopiti k ljudem, ki imajo tovrstne težave. Na voljo je tudi nova knjiga z naslovom Poti iz brezna, ki sta jo napisala Lidija in Jožef.

Zasvojenost prizadene tudi partnerja in otroke

Kot je povedala Lidija, posledice zasvojenosti čutijo vsi člani družine. Partner postane soodvisnik, otroci pa izkušnjo iz otroštva prenašajo naprej. Ali sami postanejo alkoholiki ali si izberejo partnerja alkoholika. Lidija je pokazala na pet stvari, ki nam lahko pomagajo iz zasvojenosti in pri soočanju z njo: molitev, objektivne informacije, povezanost z drugimi ljudmi, iskren stik in pogovor sam s sabo ter iskren pogovor s svojim bližnjim.

Mladi pripravljeni pomagati

Voditeljica Škofijskega odbora za mladino soboške škofije Petra Vinčec je predstavila delovanje odbora in dejavnosti mladih. Mladi so odprti za sodelovanje in pomoč, le poklicati jih je treba in jim prepustiti odgovornost. Da je to včasih vprašanje zaupanja, je potrdil tudi generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič, ki se je tudi udeležil plenuma in pozdravil prostovoljce.

Voditeljica Škofijskega odbora za mladino soboške škofije Petra Vinčec. FOTO: Karlo Smodiš

Petra je dejala, da mladi danes raje poprimejo za projektno delo in so pripravljeni pomagati tudi na področju karitativne dejavnosti. Kar je potrdil tudi predsednik ŠKMS Ošlaj na primeru sodelovanja mladih na počitnicah družin v Portorožu.

Pomoči je bila vsestranska in učinkovita

Generalni tajnik ŠKMS Jožef Kociper je prostovoljcem dejal, da je bila pomoč, ki so jo nudili na ŠKMS in v 34 župnijskih Karitas vsestranska in učinkovita. Poročilo je zbrano in predstavljeno v plenumski knjižici. Med drugim je zapisano, da je 796 prostovoljcev opravilo 60.910 prostovoljnih ur. Na ŠKMS so prejeli 1196 prošenj za pomoč in pomagali poravnati za 227.905,92 evrov vrednosti položnic. V 17-tih programih so nudili pomoč različnim uporabnikom, posebej velja izpostaviti delovanje materinskih domov, ki so ves čas polno zasedeni.

FOTO: Karlo Smodiš

Plenum so sklenili s kosilom in druženjem, kjer so izmenjali izkušnje pri delu na dekanijski in župnijski ravni.