Po 425 letih neprekinjene prisotnosti se iz švicarskega samostana Appenzell umika red kapucinov. Razlog za njihov odhod je pomanjkanje podmladka. Nazadnje je v samostanu bivalo še osem patrov, od katerih je bila večina starejša od osemdeset let.

Več kot štiri stoletja so kapucini sooblikovali in prežemali cerkveno življenje v švicarskem Appenzellu. Poleg duhovne oskrbe so redovniki v začetku dvajsetega stoletja ustanovili še gimnazijo, ki pa je leta 1999 prešla v roke kantona Appenzell. V preteklih sto letih je število patrov kapucinov v Appenzellu močno usahnilo. Okoli leta 1900 je v samostanu živelo trinajst patrov, najvišje število pa so beležili v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se je samostan Appenzell ponašal s kar sedeminštiridesetimi stanovalci.

Redovniki so se od samostana poslovili na veliki šmaren, s slovesnim bogoslužjem, ki ga je vodil škof iz St. Gallena, Markus Büchel, navzoči pa so bili tudi švicarski provincial kapucinov Ephrem Bucher in številni predstavniki švicarskega političnega življenja. Po besedah provinciala Bucherja so se redovniki prepozno odzvali na spremembe, zdaj pa jim zgodovina sama jemlje iz rok, čeprav bi to lahko razumeli tudi kot razbremenitev.

Predsednik vlade v kantonu Appenzell, Daniel Fässler, je ob poslovilni slovesnosti spregovoril o globoki žalosti krajevnega prebivalstva, ki močno obžaluje odhod redovnikov. Kapucini so bili izjemnega pomena za celoten kanton, predvsem na področju izobraževanja, in z njimi odhaja tudi njihov skromen in nezahteven življenjski slog ter pomoč pri krščanski orientaciji.

Kapucinski samostan Appenzell je bil ustanovljen leta 1578. Z odhodom redovnikov prehajajo samostanska cerkev in samostan z vsemi pripadajočimi kulturnimi dobrinami ter knjižnica z dragocenimi prvimi tiskovinami v roke kantona Appenzell.