Kustos Svete dežele p. Francesco Patton je na nedeljo Jezusovega krsta obhajal slovesno bogoslužje ob reki Jordan, na kraju, kjer naj bi po svetopisemskem izročilu Janez Krstnik krstil Jezusa, poroča Radio Vatikan. Kot je v nagovoru dejal p. Patton, je to kraj, »ki ohranja in bo ohranjal rane, ki so mu bile zadane, obenem pa bo postal znamenje miru, sprave in prenove ljudstev«.

Od kraja Jezusovega krsta do minskega polja

Prvič po 54 letih so lahko kristjani na nedeljo Jezusovega krsta obhajali sveto mašo v neposredni bližini kraja tega zgodovinskega dogodka. Ozemlje vzhodno od Jerihe, na zahodnem bregu reke Jordan, je bilo po vojni leta 1967 neuporabno, saj je postalo minsko polje in vojaško območje. Na tem področju stoji osem krščanskih cerkva: katoliška, ki jo upravlja Kustodija Svete dežele, grška pravoslavna, armenska, koptska, etiopska, romunska, sirska in ruska.

Zgodovina

Kraj se imenuje Qasr al-Yahud ali »izraelska utrdba«, v spomin na dogodek, ko so Izraelci prečkali reko Jordan ob prihodu v obljubljeno deželo. Izraelske oblasti so ga delno očistile leta 2000, ko je Sveto deželo obiskal papež Janez Pavel II., za romarje pa so ga odprle leta 2011. Šele leta 2018 so katoličani – po tem, ko so izraelske oblasti v sodelovanju z britansko nevladno organizacijo Halo Trust odstranile mine – lahko obiskali kraj, kjer stoji kapela sv. Janeza Krstnika, ki je bila zgrajena leta 1935. Po končanih vzdrževalnih delih in zagotovitvi varnosti na tem območju je bilo simboličnega pomena, da so frančiškani lahko obhajali prvo sveto mašo v obnovljenem svetišču prav na praznik Jezusovega krsta.

Nova stran

P. Patton je v homiliji spomnil, kako sta v tem svetišču dva duhovnika nazadnje obhajala sveto mašo 7. januarja 1967 in podpisala register svetih maš, ki ga je p. Sergey našel 9. avgusta 2018 v bližnjem samostanu, po tem, ko so bile mine odstranjene s tega območja. »Danes, po 54 letih in treh dneh,« je nadaljeval kustos Svete dežele, »bomo ob koncu te evharistije znova odprli isti register in na novo stran vpisali današnji datum. S tem bomo dokazali, da je ta kraj, ki je bil spremenjen v vojno polje, minsko polje, znova postal polje miru, polje molitve.«

Sporočilo upanja

Po besedah p. Pattona kraj Jezusovega krsta »ohranja in bo ohranjal rane, ki so mu bile zadane pred več kot petdesetimi leti, obenem pa bo postal znamenje miru, sprave in prenove ljudstev, ki naj poleg obeh bregov te svete reke in ljudstev, ki ob njej živijo, združi tudi celotno človeštvo«. Ob tem je kustos Svete dežele zaželel, da bi mogel »ta kraj postati znamenje brezmejne zmožnosti, ki jo ima Bog, da sprejme in prenovi celotno človeštvo. Človeštvo, ki mora doseči spravo tako, da se potopi v val Svetega Duha, kot je napovedal Janez na bregu tega Jordana, ko je oznanjeval Jezusovo poslanstvo in nov krst, ki ga bo on podelil«.

Potopljeni v vodo

Svete maše se je tokrat zaradi omejitev med epidemijo koronavirusne bolezni udeležilo le okoli petdeset oseb. Med njimi so bili msgr. Leopoldo Girelli, apostolski nuncij v Izraelu in apostolski delegat v Jeruzalemu in Palestini, italijanski generalni konzul Giuseppe Fedele, namestnica španskega generalnega konzula Paloma Serra ter predstavniki izraelskih vojaških oblasti. P. Francesco Patton se je želel javno zahvaliti izraelskemu predsedniku Reuvenu Rivlinu, da »si je zelo prizadeval za to, da bi bili ti sveti kraji vrnjeni Cerkvam«. To je bila tudi ena izmed tem pogovorov med obiskoma izraelskega predsednika pri papežu Frančišku v letih 2015 in 2018. Potem, ko so simbolično pokadili in podpisali register svetih maš, so se frančiškani zaustavili v kratki molitvi pri drugem oltarju, ki je v njihovi lasti, nato pa so odšli na breg reke Jordan. Sledilo je simbolno dejanje, ko si je kustos Svete dežele sezul sandale in stopil v reko.

Starodavni obred

Dokazi o obhajanju spomina na Jezusov krst ob reki Jordan segajo že v 6. stoletje in frančiškani Kustodije Svete dežele so tja romali vsaj od leta 1642. Po tem, ko več desetletij dostop do tega kraja ni bil mogoč, so ga po končani obnovi leta 2011 romarji lahko znova začeli obiskovati. V preteklih letih so frančiškani na praznik Jezusovega krsta v bližini svetišča na prostem obhajali sveto mašo, med katero so krstili nekaj otrok. Pred zaprtjem zaradi epidemije je kraj Jezusovega krsta vsako leto obiskalo na tisoče romarjev: po podatkih izraelskih oblasti jih je bilo leta 2017 650.000, leto pozneje pa 720.000. Obnovitvena dela sicer še niso zaključena, v skladu z mirovnim sporazumom med Izraelom in Jordanijo iz leta 1994 pa so zanja odgovorne palestinske in jordanske oblasti.

Načrti za prihodnost

Izraelska vlada je za razvoj omenjenega področja namenila 10 milijonov šeklov, za odstranitev min pa 5,5 milijona šeklov. Po besedah izraelskih oblasti bodo v prihodnosti na kraju Jezusovega krsta začeli z obnovo in povečanjem ploščadi, s katere je dostop do reke. Poleg tega bodo uredili dodatne molitvene prostore ter poskrbeli za lažji dostop za invalide. V načrtu je še povečanje parkirišča, nov vhod z vrati, trgovina, informacijska točka in center za obiskovalce, gradnja sanitarij in nekaterih drugih struktur ter prenova vodovodnih in električnih napeljav. Trenutno je v izdelavi projekt, s katerim želijo povišati raven in izboljšati kakovost vode reke Jordan.