Kot je pred dvema letoma v prispevku za tiskano izdajo tednika Družina zapisala Jana Podjavoršek, so šmarnice še vedno ena najbolj priljubljenih ljudskih pobožnosti.

Majniška pobožnost šmarnic se je začela v ljubljanskem semenišču že leta 1851 in se razširila po vsej slovenski deželi. Janez Volčič je leta 1855 napisal knjigo in jo naslovil po skriti, beli in dišeči cvetlici, ki vzcveti v začetku maja – Šmarnice. Pod tem imenom se je pobožnost hitro razširila med ljudmi. Vzeli so jo za svojo in jo obhajali pri številnih Marijinih kapelicah, kjer so brali šmarnično branje, molili litanije in peli Marijine pesmi. Posebno pozornost in naklonjenost pokažemo tistemu, ki mu to belo cvetko podarimo, zato poleg pisanega cvetja, ki ga v maju ne manjka, Marijine oltarje v cerkvah, kapelicah in oltarčke po domovih krasijo šopki šmarnic, pojasnjuje Podjavorškova.

Šmarnice so kljub nenehnemu vsakdanjemu hitenju in polnih urnikih še vedno ena najbolj priljubljenih ljudskih pobožnosti na Slovenskem. V mesecu maju oživijo cerkve, podružnice, vaške kapelice in druga znamenjih ob pozornem poslušanju šmarničnega branja, molitvi, prepevanju ljudskih pesmi in litanij. Najbolj vestni in vztrajni ne manjkajo niti en dan, po kon­čani pobožnosti pa se radi družijo z vrstniki.

Šmarnice 2014

V letošnjem letu bomo med šmarnično pobožnostjo prisluhnili šmarnicam za otroke z naslovom Pomembne reči avtorice Darje Kastelic in šmarnicam za odrasle z naslovom Marija, žena za naš čas avtorja Petra Žaklja.

Šmarnično branje POMEMBNE REČI nam v živahnem in otrokom razumljivem jeziku približa dečka Blaža in njegovo družino – mamo, očeta in »dve sestri, ki sta skoraj vedno nemogoči« ter »dva brata, ki sta oba mlajša od njega«. Dolgčas jim vsekakor ni. Vsakdanje pripetljaje in družinske dogodivščine v pogovoru s starši povsem nevsiljivo prepletajo z modrostjo in nauki bl. Antona Martina Slomška. Zgodbe nam pomagajo, da bi »z radostjo pili življenje in ne dovolili, da nam spolzi skozi prste«, kot pojasnjuje avtorica. »Kdo bo pričeval o Njem, če ne mi, ki smo o Njem slišali, ga začutili in vemo, da živi?«

Šmarnično branje MARIJA, ŽENA ZA NAŠ ČAS prinaša razmišljanja ob vzklikih Lavretanskih litanij in nam želi približati Marijin lik ter zbuditi novo navdušenje nad pobožnostjo, ki je bila v slovenskem narodu skozi stoletja tako priljubljena. Šmarnice želijo odstreti tančico slabo poznanega jezika in pozabljene tradicije, ki zastira čudoviti lik Marije, uresničene ženske, žene in matere. Razlage so zveste Svetemu pismu in tradiciji. Avtor spodbuja, naj »bodo šmarnice resnično v čast Mariji, nam vsem pa v spodbudo, da jo v njeni čudoviti lepoti posnemamo«.

Vir: arhiv Družine / M. M. Š.

Foto: arhiv Družine (T. S.)