Vodjo venezuelske opozicije Machado je letos oktobra Norveški Nobelov odbor razglasil za dobitnico Nobelove nagrade za mir zaradi svojega vztrajnega zahtevka po demokratičnih pravicah in mirni prehodni rešitvi v Venezueli. Ker je podelitev nagrad zamudila za nekaj ur, je nagrado sprejela njena hči Ana Corina Sosa Machado in v njenem imenu prebrala sprejemni govor in opozorila na pomen boja za svobodo in spoštovanje človekovih pravic, poroča Reuters.

Machado pozdravila podpornike in delila čustvene trenutke

Iz hotela Grand Hotel, kjer se bivajo tudi ostali nagrajenci, je stopila na balkon in se javno razkrila prvič po skoraj letu dni. Njene podpornike je pozdravila z balkona, nato pa šla iz hotela do zbrane množice, prestopila ograjo in se ji pridružila ter z njimi mahala z venezuelskimi zastavami ter pela nacionalno himno.

Machado je za BBC povedala: »Več kot 16 mesecev nisem mogla nikogar objeti ali se ga dotakniti« in dodala: »Nenadoma sem v nekaj urah lahko videla ljudi, ki jih imam najraje, se jih dotaknila, jokala in molila skupaj.«

View this post on Instagram

Nevaren beg Nobelove nagrajenke iz Venezuele

V torek je Nobelova nagrajenka za mir z ladjo zapustila Venezuelo in se odpravila na karibski otok Curaçao, od koder je nato z zasebnim letalom nadaljevala pot proti Norveški, je poročal vir Reutersa. Po njihovih navedbah je bil pobeg z organizacijo njenega varnostnega osebja skrbno načrtovan.

Po poročanju Wall Street Journala je Machado med pobegom nosila masko, prestopila deset vojaških kontrolnih točk in se v obalnem ribiškem naselju vkrcala na lesen čoln. Načrt pobega so pripravljali dva meseca, pri tem pa ji je pomagala nevladna organizacija, ki podpira venezuelske prebežnike, pri pobegu pa naj bi pomagala tudi ZDA, vendar se še ne ve v kolikšni meri. Mediji za zdaj še niso uspeli dobiti komentarja Bele hiše. 

Namerava se vrniti v Venezuelo

Podrobnosti njenega potovanja so bile strogo varovane; niti Nobelov inštitut ni vedel, kje je Machadova niti, ali bo pravočasno prispela v Oslo, da bi prevzela nagrado. Njeno pot je predsednik Nobelovega odbora Jørgen Watne Frydnes opisal kot »izredno nevarno«. Machado je za BBC dejala, da je v Oslo lahko prispela, »ker je veliko moških in žensk tvegalo svoje življenje« ter da se tveganja zaveda in ga prevzema, zaradi česar se bo vrnila v Venezuelo.

Kdaj pa se namerava vrniti? Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je Machado novinarjem na poti v norveški parlament zaupala: »V imenu venezuelskega ljudstva sem prišla, da prevzamem nagrado in ob pravem trenutku jo bom odnesla nazaj v Venezuelo.«

Nagrado je na podelitvi prevzela hči

Med slovesnostjo je hči prebrala govor matere, v katerem je ostro obsodila ugrabitve in mučenja pod vladavino predsednika Nicolása Madura. Dogajanje v domovini je označila za »državni terorizem« in zločine proti človeštvu.

V svojem govoru je Machadova opozorila, da Venezuelci dolgo niso dojeli, kako hitro se njihova država premika proti oblikam, ki jih sama opisuje kot diktatorske.

Ana Corina Sosa Machado, hči Maríe Corine Machado, ob prevzemu Nobelove nagrade za mir. FOTO: © Nobel Prize Outreach - Helene Mariussen

O pokojnem predsedniku Hugu Chavezu, ki je svojo funkcijo opravljal od izvolitve leta 1999 do smrti leta 2013, je Machado dejala: »Ko smo spoznali, kako krhke so postale naše institucije, je bil za predsednika izvoljen človek, ki je nekoč vodil vojaški udar, s katerim je strmoglavil demokracijo. Mnogi so mislili, da lahko karizma nadomesti pravno državo.« Poudarila je tudi, da je od leta 1999 »režim postopoma uničeval temelje naše demokracije«.

Trenutni predsednik Nicolás Maduro, ki vodi državo od leta 2013, trdi, da ga ameriški predsednik Donald Trump skuša »odstraniti«, da bi pridobil nadzor nad bogatimi venezuelskimi naftnimi viri. Hkrati opozarja, da bodo venezuelski državljani in oborožene sile vsakršno poskuse zunanjega poseganja odločno zavrnili in se mu uprli.

Nobelovi nagrajenci za fiziko in kemijo

Po podelitvi Nobelove nagrade za mir v Oslu so nato včeraj v Stockholmu slavnostno razglasili prejemnike ostalih Nobelovih nagrad za leto 2025. Skupaj je priznanja prejelo 13 nagrajencev, pri čemer bodo finančne nagrade za medicino, fiziko, kemijo, ekonomijo in literaturo razdeljene med posameznike ali skupine; vsaka nagrada prinaša približno milijon evrov.

Slovesnosti se je udeležil švedski kralj Carl Gustaf, ki je nagrade uradno podelil. Nobelovo nagrado za fiziko so prejeli John Clarke (Velika Britanija), Michel H. Devoret (Francija) in John M. Martinis (ZDA) za pomembna odkritja na področju kvantne mehanike. Nobelovo nagrado za kemijo so podelili Susumuju Kitagawu, Richardu Robsonu in Omarju M. Yaghiju, ki so razvili kovinsko-organska ogrodja.

Nobelovi nagrajenci za medicino, ekonomijo in literaturo

Nagrado za medicino so prejeli Shimon Sakaguchi (Japonska), Mary Brunkow in Fred Ramsdell (ZDA) za odkritja v zvezi s periferno imunsko toleranco - mehanizmi, s katerimi se imunski sistem odzove na okužbe. Prejemniki Nobelove nagrade za ekonomijo so Joel Mokyr (ZDA/Izrael), Philippe Aghion (Francija) in Peter Howitt (Kanada) za prispevek k razumevanju vpliva novih tehnologij na trajnostno gospodarsko rast.

Za literaturo je nagrado prejel madžarski pisatelj László Krasznahorkai, ki ga komisija opisuje kot velikega predstavnika srednjeevropske literarne tradicije. Utemeljitev navaja, da je prejel priznanje za svojo »prepričljivo in vizionarsko delo, ki sredi apokaliptičnega strahu ponovno potrjuje moč umetnosti«. Krasznahorkai je šele drugi Madžar, ki je prejel Nobelovo nagrado za literaturo, po Imreju Kertészu, ki je bil nagrajen leta 2002.