Cerkev se v tem času veseli novih duhovnikov. Vsako leto ob tem odzvanja tudi skrb, da jih je vedno manj. Vedno znova in vedno bolj so glasni klici k molitvi in prošnji za nove duhovne poklice. A to me že kar nekaj let vedno tudi malce zbode. Pogosto imam namreč občutek, da se o novih duhovnih poklicih govori le z mislijo na duhovnike in redovnice. Zame je duhovni poklic tudi biti dober mož, žena, dober oče, mati. Tisto, k čemur si poklican in kar si seveda poklican živeti tudi duhovno.

Iskanje mladih samskih

Zdi se mi, da v goreči prošnji po novih duhovniških in redovniških poklicih kar pozabljamo, da vsak tak poklic pride iz družine. Da se mora otrok najprej nekje roditi. In če ne bo otrok, družin, tudi duhovnih poklicev ne bo moglo biti. Zakaj me torej vedno znova malce zbodejo te spodbude? Ker je med mojimi prijatelji zelo veliko mladih samskih. Govorim o mladih ženskah in moških, ki so v svojem življenju prepoznali, da so poklicani v zakon. To niso mladi, ki bi iz sebičnih razlogo...