Zapri
Iskanje

Pogled v vsakdan Angelinega vrtca [FOTO]

Janez Porenta
Za vas piše:
Janez Porenta
Objava: 24. 01. 2022 / 05:54
Oznake: Mladi, Šolstvo, Vzgoja
Čas branja: 6 minut
Nazadnje Posodobljeno: 25.01.2022 / 09:40
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Pogled v vsakdan Angelinega vrtca [FOTO]

Pogled v vsakdan Angelinega vrtca [FOTO]
Pokukajte v vsakdan Angelinega vrtca. FOTO: Tatjana Splichal
V središču Ljubljane, nasproti Maximarketa in le streljaj od parlamenta, stoji Angelin vrtec. Ni povsem običajen vrtec – je namreč zasebni katoliški vrtec, ki deluje po programu Montessori, v katerega je vključena tudi kateheza Dobrega pastirja. Pred natanko dvema desetletjema so ga odprle sestre uršulinke, ena – s. Marjeta Pija Cevc – je na čelu tudi danes.

»Ko zjutraj pridem v vrtec, se najbolj razveselim vzgojiteljice,« z nasmeškom pove Ana Julita. »Danes pa torte,« je na dan praznovanja okroglega rojstnega dne vrtca, v torek, 4. januarja letos, hitel dodati Gabrijel. Ta dan je bil za vse vrtičkarje in ves kolektiv poseben: slavje, rajanje, zabava in pogostitev, ki jo je, kot se za rojstni dan spodobi, začinila torta s štirimi svečkami. Za vsakih pet let vrtca ena!

Angelin vrtec praznuje 20 let obstoja. FOTO: Tatjana Splichal

Umirjenost in čas za vsakega otroka posebej

Da vrtec, ki je pomagal vzgajati že kar nekaj generacij otrok, postaja prepoznaven na slovenskem pedagoškem parketu, se strinja ravnateljica Tina Opeka. Tudi ko vzgojiteljice srečujejo nekdanje vrtičkarje v mestu, jim vsi v en glas spregovorijo o lepih spominih na čas, ki so ga preživeli v Angelinem vrtcu. Umirjenost v igralnicah in čas, ki si ga vzgojitelji(ce) vzamejo za vsakega otroka posebej, pač veliko odtehtata. Prav na to opozori tudi vzgojiteljica Katarina Kržič, sicer mati dveh otrok z različnima vrtčevskima izkušnjama.

Priprave za praznovanje okroglega jubileja. FOTO: Tatjana Splichal

Otrok lahko v vsakdan vstopa drugače

Vzgojiteljico Katarino so v javnem vrtcu, v katerega je bila vpisana njena starejša hči, motili vrvež, glasnost, frekvenca. Pri uvajanju mlajšega sina v Montessori vrtcu pa je spoznala drugačen način dela, saj je vse potekalo bolj umirjeno in lažje, ta sistem ji je bil bližje. »Kot vzgojiteljica in pozneje pedagoginja Montessori sem se spoznala s tem, da lahko otrok v vsakdan vstopa drugače, bolj umirjeno. In smo začeli to doma uvajati tudi pri starejši hčeri,« se spominja sogovornica.

Vzgojiteljica Katarina Kržič. FOTO: Tatjana Splichal

Hitreje najde rešitev

Pri sinu se je pedagogika Montessori pozneje, v osnovnošolskem izobraževanju, poznala in obrestovala. »Lažji je bil že prestop v šolo, lažje se je spoprijemal s težavami, ki so mu prišle na pot, lažje je spoznaval črke, števila je že poznal. Lažje se je organiziral, bolj se je znašel. Vse mu je bilo bolj domače. Vidim, da drugače dojema nekatere stvari in pristopa do njih, hitreje najde rešitev,« izpostavi Kržičeva.

Utrinek iz Angelinega vrtca. FOTO: Tatjana Splichal

Ostali otroci znajo počakati

Po izkušnji v javnem vrtcu je Katarina Kržič že štirinajsto leto vzgojiteljica v Angelinem vrtcu. Kaj nagiba tehtnico na njegovo stran? »Največja dragocenost je, da se lahko res posvetiš vsakemu otroku posebej, mu daš svoj individualni čas, mu pokažeš, da si z njim in res zanj tukaj, hkrati pa so ostali otroci zmožni počakati. To daje pozitiven odnos,« poudari izkušena vzgojiteljica.

Vrtec so ustanovile sestre uršulinke. FOTO: Tatjana Splichal

Znati počakati

Strinja se, da lahko zunanji opazovalec v tem vidi (vzgojo za) individualizem, vendar Kržičeva zagotovi, da to ni individualizem, temveč »učenje otroka, da spozna, da si tu zanj in on zate, da so ostali tudi spoštljivi in lahko počakajo. To je sicer primanjkljaj, ki ga opažam v današnjem svetu. Vsem se mudi, vsi hitimo; vrniti se moramo k temu, da znamo počakati: jaz počakam kot odrasla oseba, ti kot otrok, učiva se počakati, ostali ravno tako.«

Vrtec je katoliški in deluje po programu Montessori. FOTO: Tatjana Splichal

Vernost ni pogoj

Verjetno koga, ki se spogleduje s tem, da bi svojega otroka vpisal v Montessori katoliški vrtec, bega vprašanje, ali je vernost pogoj za vpis. Katarina Kržič odločno odkima in poudari, da imajo vpisanih precej otrok, ki niso verni, a program zelo dobro sprejemajo, »nekateri znajo celo veliko bolje kake pesmice ali molitvice, ki jih kar srkajo, saj tega nimajo doma.« Sicer pa so v Angelinem vrtcu odprti za vse, tudi za pripadnike drugih ver; vpisa z ničimer ne pogojujejo niti ne sprašujejo glede vernosti, vsakdo se ima možnost pridružiti.

V Angelinem vrtcu so odprti za vse. FOTO: Tatjana Splichal

Otrok je duhovno bitje

»Mi smo katoliški vrtec z bolj izrazito katoliško vzgojo. Toda tudi če ni zelo poudarjena, se otrok, ki doma te vzgoje nima, tu zelo čuti, ker veliko bolj prejema, kar mu ni znano, in se veliko bolj uči,« je še poudarila Kržičeva. Ravnateljica Tina Opeka ji je prikimala in navrgla še besede Marie Montessori, utemeljiteljice pedagogike Montessori, češ da je otrok duhovno bitje: »Opazimo, da je v tem obdobju res občutljiv za duhovne stvari.«

Kateheza Dobrega pastirja. FOTO: Tatjana Splichal

Kateheza Dobrega pastirja

Kako pa se dejstvo, da je Angelin vrtec Montessori katoliški vrtec, pravzaprav kaže v tamkajšnjem vsakdanu? Že tako, da ima vsaka skupina svoj molitveni kotiček, prilagojen letnemu času, cerkvenemu letu, praznikom, pojasni Katarina Kržič: »V adventnem času smo imeli adventni venček, v božičnem jaslice.« Enkrat tedensko imajo v atriju katehezo Dobrega pastirja – skupina se, zaradi lažjega poteka dela, razdeli v dve skupini, nato pa prek materialov spoznava preroke, Jezusovo otroštvo, liturgično leto, mašne plašče …

Otrok material prime, ga vidi in dojame skozi čutila. FOTO: Tatjana Splichal

Otrok material prime, vidi in dojame skozi čutila

»V atriju imamo pripravljen material za zadnjo večerjo – mizo, apostole, Jezusa –, za Jezusovo rojstvo, dobrega pastirja z ovčkami … Namen je, da otrok material dejansko prime, da vidi in dojame skozi čutila,« pojasni Kržičeva in doda še molitev pred kosilom in pred spanjem, poslušanje duhovne glasbe, molitev sveti angel, prepevanje otroških cerkvenih pesmi. »23. decembra, tik pred božičnimi prazniki, smo imeli blagoslov vrtca, za svete tri kralje ravno tako. Zelo se povezujemo.«

Vse najboljše za 20 let! FOTO: Tatjana Splichal

Priprave za praznovanje

In kako so se z otroki pripravljali na praznovanje 20-letnice vrtca? Priprave so potekale že od začetka šolskega leta, intenzivnejše so postale decembra, ko so šle vštric še s pripravami na božič. Otroci so se spoznali z zgodbo vrtca od začetkov do danes, prostore so krasili z baloni, z ravnateljico pekli torto, snemali so priložnostni video. »Pa še rokice smo obrisali in obrise nalepili na plakat, vse naše rokice so bile na njem,« pove ena od vrtičkark Ana Julita.

Več fotografij Tatjane Splichal pa si oglejte v spodnji fotogaleriji (klik na prvo fotografijo in nato drsenje s puščico v levo in desno).

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh