Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Pogovarjajmo se o usmiljenju

Za vas piše:
Katja Cingerle
Objava: 12. 01. 2016 / 11:19
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 30.01.2018 / 17:27
Ustavi predvajanje Nalaganje
Pogovarjajmo se o  usmiljenju

Pogovarjajmo se o usmiljenju

V torek, 12. januarja, je pri Založbi Družina izšla knjiga papeža Frančiška Božje ime je Usmiljenje.
Slovenska predstavitev papeževe knjige je bila istočasno kot v Vatikanu, kjer  je bilo mogoče videti tudi slovenski prevod knjige.

Slovenska predstavitev papeževe knjige je bila istočasno kot v Vatikanu, kjer je bilo mogoče videti tudi slovenski prevod knjige.

V torek, 12. januarja, je pri Založbi Družina izšla knjiga papeža Frančiška Božje ime je Usmiljenje. V njej se v pogovoru z vatikanskim novinarjem, dopisnikom za dnevnik La Stampa in urednikom spletne strani Vatican Insider Andreo Torniellijem obrača neposredno k človeku in pojasnjuje razloge za razglasitev izrednega svetega leta usmiljenja. Knjiga je hkrati izšla v 86 državah sveta.

Vsi smo grešniki

»Usmiljenje bo vedno večje od vsakega greha. Nihče ne more postaviti meje odpuščajoči Božji ljubezni. Če le dvignemo pogled k njemu – proč od svojega popka in svojih ran – in se vsaj za špranjo odpremo delovanju milosti, Jezus iz naših grehov, iz tega, kar smo, iz našega niča, iz naše bede naredi čudeže,« je zapisal papež. Usmiljenje je temeljno, ker smo vsi ljudje grešniki in potrebujemo odpuščanje in milost, kar je še posebej pomembno zdaj, ko je človeštvo ranjeno, trpi zaradi več vrst suženjstva tretjega tisočletja, meni papež Frančišek. Pri tem k vojnam, revščini in socialni izključenosti dodaja še fatalizem in trdosrčnost.



Tudi ob predstavitvi slovenskega prevoda papeževe knjige Božje ime je Usmiljenje v Galeriji Družina je ljubljanski nadškof Stanislav Zore poudaril papeževo priznanje, da je grešnik, potreben Božjega usmiljenja, a to ni pokvarjenost. Ob obisku zaporov se je papež zavedal, da bi ob drugačnih odločitvah lahko bil tudi sam tam. Nadškof Zore se je spraševal, ali bi se v določeni situaciji res odločil drugače, kot se je nekdo, ki je pristal v zaporu. Meni, da ja, vendar tega ne ve. Tako je spodbudil, naj osebno razmišljamo o svoji grešnosti, vendar naj ne pozabimo na sočloveka, saj nasprotje ljubezni ni sovraštvo, temveč brezbrižnost – ko nismo v odnosu do drugih. Zaradi brezbrižnosti se prodaja orožje za vojne namene, nekakšno orožje proti sočloveku pa je po nadškofovem mnenju tudi opravljanje. Zavrnitev brezbrižnost nam omogoča, da ostanemo čuteči in da nam srce ne bo otrdelo, je še dodal Zore.



Usmiljenje moramo živeti

"Zares pomembno je, da začnemo o usmiljenju razmišljati in se o njem pogovarjati," je poudaril nadškof, saj tudi papež o tej temi ne piše razprav, temveč se o njej pogovarja. Usmiljenje prevečkrat skrčimo na odnos Boga do človeka, sam pa meni, da se moramo o njem pogovarjati tudi v odnosih (v družini, v redovnih skupnostih, znotraj Cerkve ...). Usmiljeni pa moramo biti tudi sami do sebe, sicer ostajamo trdi. "Naš problem je otrdelo srce," meni Zore in dodaja, da moramo usmiljenje začeti živeti in tako bomo prišli do srca, ki razume več kot glava, je dejal nadškof. Kjer vse urejamo le po zakonih brez usmiljenja, človeka izkoriščamo. Zakone moramo pisati z usmiljenjem - torej za človeka - in jih tako tudi izvajati, je prepričan nadškof, sicer jih izvajamo zaradi koristi neke skupine.

"Božje usmiljenje človeku odpre pot naprej," je na vprašanje o spovedi dejal Zore. "Šele ob doživetju Boga in njegovega usmiljenja se človek lahko sreča s svojim grehom. Dotlej ga bo bodisi opravičeval, ga zanikal ali pa se bo pod njim zlomil. Ob spravi človek občuti odpuščanje in prejme nazaj svoje dostojanstvo." Ob srečanju Boga in njegovega usmiljenja doživi spoznanje greha, priznanje in izročitev Bogu, ki greh odpusti. Tako stopi v prihodnost. Tudi človeštvo lahko tako naredi naprej. "Je zahteven, ni preprost, je pa možen, kajti v Bogu je vse mogoče." Ima odprta vrata, vendar ne na nasilen način.



Papež Frančišek: Cerkev je bolnišnica

V knjigi Božje ime je Usmiljenje, papež Frančišek govori jedrnato o strokovnjakih za zakone, ki se držijo črke zakona, vendar zanemarjajo ljubezen. Vedo, kako nekoga zapreti in postaviti meje. Papež poziva ljudi, da na Cerkve gledajo kot na bolnišnico, ki zdravi predvsem najhujše rane in poškodbe, Cerkve, ki je blizu ljudem in s svojo bližino greje njihova srca«. Pri tem mu je bližje etika kot dogma, razumevanje zapletenosti sveta in posamezna izkušnja proti togi doktrini.

Kot odmev prepričanj sv. Frančiška, katerega ime si je izbral, je papež Cerkev pozval k predanosti revnim in vračanju k svojim koreninam. Kritičen je do birokratov, ki poveličujejo sebe namesto Kristusa in obžaloval, da se sodniki pod težo grožnje odmikajo od doktrine.

Svoje besede ponazarja s svetopisemskimi citati in prilikami, navaja pa tudi prejšnje papeže in druge strokovnjake.

Slovenska predstavitev papeževe knjige je bila istočasno kot v Vatikanu, kjer sta o usmiljenju spregovorila italijanski filmski igralec Roberto Benigni in državni tajnik kardinal Pietro Parolin. Pred njima je ležal tudi slovenski prevod knjige. Predstavitve v Vatikanu so se udeležili tudi sodelavci Družine in nekaterih drugih slovenskih medijev.

Foto: Bogomir Štefanič

Video predstavitve:




Kupi v trgovini

Beseda za na pot
Duhovnost
7,00€
Nalaganje
Nazaj na vrh