V Kinodvoru je bila v ponedeljek, 20. oktobra, predstavljena knjiga Mirjane Borčić Odstiranje pogleda: Spomini, izkušnje, spoznanja. Avtorica je skupaj z nekaterimi filmskimi navdušenci, s katerimi se je srečala v Klubu ljubiteljev filma, spregovorila o svojem doživljanju sedme umetnosti.

Knjiga Odstiranje pogleda je nastala na podlagi pogovorov Borka Radeščka in avtorice, uredila sta jo Barbara Kelbl, ki je pogovor v Kinodvoru tudi vodila, ter Andrej Šprah. Izdal jo je Javni zavod Kinodvor ob soizdaji Slovenske kinoteke.

Mirjana Borčić

Učimo se od otrok

Filmska vzgoja Mirjane Borčić temelji na izkustvu. Ne uči, kako bi nekaj moralo biti, temveč dovoli, da gledalec sam odpira svoj pogled na film, zato pravi, da je treba vzgojiti gledalca. Hvaležno občinstvo pri tem so otroci, saj jih ne obremenjujejo pravila, temveč lahko sami iz svojega vedenja, izkušenj prej izluščijo bistvo filma kot odrasli, ki smo obremenjeni s tem, kako naj bi film gledali. Otroci so po njenem mnenju bolj prodorni, zato se odrasli lahko učimo od njih. Tako je vzgajala tudi sama. Spodbujala je učence, da sami hodijo v kino, brez spremstva staršev ali učiteljev, saj meni, da lahko vsak gleda filme na meji svojega vedenja in izkušenj. Svet odraslih zanima tudi otroke, ker vanj vstopajo, spoznajo pa ga lahko prek filma.

Treba se je pogovarjati

Če zapovedujemo, kako gledati film, bo gledalec nenehno razmišljal o tem in ne bo videl podrobnosti, tistega, kar bi se ga dotaknilo. Marjana ni hotela biti učiteljica, ničesar ni hotela vsiljevati, ampak je učila, da se je treba poslušati. Pomembno je, kaj mislijo tudi drugi, morda nasprotno misleči. O filmu se moramo pogovarjati, cenzura ni prava pot. Mirjana Borčić se je odločila za pot odpiranja, ne omejevanja.

Čevapčiči zanimivejši od filma

Njeno prvo srečanje s filmom je bilo naključno in se takrat sploh še ni zavedala, koliko ji bo ta medij pozneje pomenil. V Splitu si je kot šestletna ogledala film Sonnyboy (Pevec Jazza), vendar je ni zanimal, saj je pred seboj imela čevapčiče, ki jih je oboževala. Šele ob vrnitvi v Ljubljano, ko je videla fante, ki so nosili kapo kot Sonnyboy in slišala melodijo iz filma, se je začela zavedati posebnosti tega dogodka. Pozneje je z materjo kino obiskovala kar vsako nedeljo, vendar to zanjo ni bilo dovolj, saj je skrivaj odhajala v kino tudi ob sobotah, denar za vstopnice je privarčevala tako, da ni jedla malice. Skupaj s prijateljicami pa je zbirala filmske podobe. Svojo filmsko vzgojo je razvila, ko so ji še v otroških letih povedali, da ne sme filma jemati dobesedno, ampak mora odkrivati skrite pomene.

Mirjana Borčić je filmsko vzgojo vodila v času, ko pri nas filmska industrija še ni bila tako razvita, družba pa je bila precej bolj zaprta, izolirana, zato je film pomenil tudi prodor, odprt prostor, ki ga mladi še kako potrebujejo.

Poleg knjige pa se obeta tudi dokumentarni film o Mirjani Borčić, ki ga pripravlja režiserka Maja Weiss. »Maja ima vizijo filmske vzgoje in na tej osnovi brska po spominih,« jo je opisala Mirjana Borčić. Premiera dokumentarca je načrtovana za naslednje poletje, ko bo Mirjana praznovala 90 let.

O avtorici

Mirjana Borčić je v Zagrebu študirala slavistiko, nato pa je na eksperimentalni šoli Dragice in Rada Končarja ustanovila filmski krožek za učence od petega do osmega razreda. Leta 1960 se je vrnila v Ljubljano, kjer je delala kot vzgojiteljica v Dijaškem domu Ivana Cankarja in v njem zasnovala filmski klub Samorastniki. Leta 1963 je postala vodja Oddelka za filmsko vzgojo v Pionirskem domu. Bila je tudi urednica filmskih publikacij pri Prosvetnem servisu v Ljubljani, ustanoviteljica in urednica biltena Novi film in zbirk Filmski listi, Mala kinoteka in Sedma umetnost, članica uredniškega odbora revije Ekran. Sodelovala je pri izdaji več strokovnih učbenikov, ki so obravnavali temeljne filmske in medijske pojme. Napisala je tudi učbenika Osnove filmske umetnosti: umetnostna vzgoja in Z glavo ob zid: filmska vzgoja včeraj – za danes in jutri. Leta 2007 je izdala knjigo Filmska vzgoja na Slovenskem: spominjanja in pričevanja 1955–1980. Dve leti pozneje ji je Peter Zobec posvetil knjigo Od daleč in blizu: pogovori z Mirjano. Istega leta je v sodelovanju z Javnim zavodom Kinodvor oblikovala in vodila program Filmska srečanja ob kavi, abonma za poznejša leta.

Za svoje delo je leta 2007 prejela Badjurovo nagrado, najvišjo strokovno nagrado na področju filma, bronasto plaketo JSKD (1999) ter plaketo (2001) in nagrado (2013) glavnega mesta Ljubljane.


Besedilo in fotografije: Katja Cingerle