Zapri
Iskanje

Pogovor o knjigi Jacquesa Ellula Prevrat krščanstva

Ivo Žajdela
Za vas piše:
Ivo Žajdela
Objava: 25. 11. 2021 / 10:45
Oznake: Dogodek, Knjiga
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 25.11.2021 / 11:07
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Pogovor o knjigi Jacquesa Ellula Prevrat krščanstva

Pogovor o knjigi Jacquesa Ellula Prevrat krščanstva
Sogovorniki o Ellulovi knjigi Tadej Rifel, Aljoša Kravanja in Tina Osterman. FOTO: Ivo Žajdela
Ker tudi na letošnji Knjižni sejem vpliva epidemija covida, je ta omejen predvsem na spletne oblike predstavitev.


Založba Družina je letos izdala tudi prevod knjige francoskega zgodovinarja prava, sociologa in teologa Jacquesa Ellula Prevrat krščanstva.

V sredo, 24. novembra, se je o knjigi s prevajalcem in piscem spremne besede dr. Aljošem Kravanjo in dr. Tadejem Riflom pogovarjala Tina Osterman.

Dr. Aljoša Kravanja je filozof in docent na oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani, dr. Tadej Rifel pa filozof ter profesor Vere in kulture v Zavodu sv. Stanislava.

Tadej Rifel in Aljoša Kravanja. FOTO: Ivo Žajdela

Ellul je bil nekonvencionalni teolog, neke vrste outsider

Jacques Ellul (1912–1994) je francoski zgodovinar prava, sociolog in teolog. Leta 1944 je postal profesor za zgodovino in sociologijo institucij na Univerzi v Bordeauxu. Napisal je več kot 60 knjig in prek 600 člankov.

Ukvarjal se je s teološkimi in zgodovinskimi temami, slovi kot izviren mislec tehnike ter njenega vpliva na posameznika in družbo.

Svojo skepso do sleherne oblasti pa je izrazil v spisih, posvečenih anarhiji. Med njimi je najbolj brana Anarhija in krščanstvo, ki jo imamo v tudi slovenskem prevodu.

Ellul je bil nekonvencionalni teolog, neke vrste outsider v Franciji. Kot protestant je imel omejen vpliv na katoliške intelektualce. Kot intelektualec z obrobja, torej iz Bordeauxa, ni sodeloval v središču francoske intelektualne scene v Parizu.

Resničen odmev je našel v Združenih državah Amerike. Njegove knjige, zlasti tiste, posvečene kritiki tehnike, so hitro prevajali v angleščino, včasih so prevodi izšli že pred francoskim izvirnikom. Na Ellula kot teološkega misleca sta vplivala zlasti Karl Barth in Soren Kierkegaard.

Aljoša Kravanja. FOTO: Ivo Žajdela

Kako vedeti, kaj krščanska misel v resnici je in kaj ni?

Knjiga Prevrat krščanstva je izšla leta 1984 in je Ellulova 40. knjiga po vrsti.

Knjiga zastavlja vprašanje, kako vedeti, kaj krščanska misel v resnici je in kaj ni.

Prevajalec knjige v slovenščino dr. Aljoša Kravanja je v spremni besedi zapisal, da knjiga ne prinaša dobre volje in nam ob prvem branju daje negativen vtis.

Kaj je torej Ellulova teza v tej knjigi in zakaj tak prevratniški naslov, kaj pomeni prevrat krščanstva?

Kravanja pojasnjuje, da je naslov knjige Prevrat krščanstva dvoumen, ima dva pomena, ki se mogoče izključujeta. Na eni strani Ellul trdi, da obstaja neka prevratniška sila, ki je v krščanstvu. Krščanstvo je predstavil kot nauk o svobodi, radikalni prekinitvi v človekovem življenju.

Zaradi tega je krščanstvo samo po sebi prevratniško. Prestavlja prevrat vere do politike, politiki predstavlja subverzijo.

Prinaša subverzijo povprečne morale, ki obvladuje družbo. Predstavlja prevrat celotnih ustaljenih družbenih razmerij.

Pogovor je povezovala Tina Osterman. FOTO: Ivo Žajdela

Direkten in iskren, ker stremi k temeljnim vprašanjem

Po drugi strani pa Ellul v knjigi trdi, da se je ravno ta prevratniška sila krščanstva skozi zgodovino ublažila.

Krščanski svet je oblikoval neko nadomestno politiko, sklop ustanov, nadomestno moralo, kar je zatrlo prvotno prevratniško silo krščanstva.

Iz krščanstva je naredil neko religijo, kot je vsaka druga. Ellul trdi, da če hočemo poiskati prvotno prevratniško sporočilo krščanstva, se moramo prekopati skozi plasti, ki jih je krščanski svet naložil na izhodiščno sporočilo krščanstva.

Dr. Tadej Rifel je dejal, da je pred leti prebral že prvo Ellulovo knjigo, ki smo jo dobili v prevodu, Anarhija in krščanstvo (KUD Logos, 2009), zato je že poznal Ellulov stil pisanja, ki je zelo direkten in iskren, ker stremi k temeljnim vprašanjem.

Omenil je, da je Ellul proti koncu knjige zapisal, da bi lahko napisal še eno knjigo, o upanju, o pozitivni zgodbi krščanstva.

FOTO: Ivo Žajdela

Drsenje ljubezni in milosti v službo »družbene akcije«

Povezovalka pogovora Tina Osterman je sogovornika vodila skozi vrsto vprašanj. Na primer o razliki med pojmoma kristjanstvo in krščanstvo, ki ju je uporabil Kierkegaard.

Potem o vprašanju oblasti, Ellul je namreč pisal, da ni brez razloga, da so prve kristjane v rimskem cesarstvu napadali kot nevarne anarhiste, kot akterje prevrata rimskega reda.

Bili so ugovorniki vesti do vojaščine, toda tudi ugovorniki vesti do uprave in cesarja. V četrtem in petem stoletju smo torej priča drsenju ljubezni in milosti v službo »družbene akcije«.

S tem se je spremenila krščanska perspektiva. To je povezano z uvedbo ustanove, z rezom med duhovščino in laičnim ljudstvom, s prevlado bogatih in močnih slojev znotraj Cerkve.

Postavlja se vprašanje, ali bi lahko razodetju »uspelo« drugače kot tako, da se je širilo z državno, oblastno, vladno pomočjo.

In, kako transformirati družbo v krščansko družbo, če ne z vzvodom oblasti.

Govorili so o tem, kako se je oblikoval odnos do žensk skozi zgodovino krščanstva, o čemer piše Ellul.

Prav tako o vprašanju množičnosti v Cerkvi. Posebej tudi o svobodnem človeku in morali.

Pogovor je bil neposredno predvajan prek kanala Družina media na YouTubu, kjer si ga lahko tudi ogledamo pod oznako Pogovor o knjigi Prevrat krščanstva.

Nalaganje
Nazaj na vrh